V zavarovanem območju ohranjamo raznolikost žive in nežive narave. Prvo zavarovano območje v Sloveniji je bil del Kočevskega gozda. Zakon o ohranjanju narave razlikuje med širšimi in ožjimi zavarovanimi območji. Med širša zavarovana območja prištevamo narodni, regijski in krajinski park, med ožja pa strogi naravni rezervat, naravni rezervat in naravni spomenik.

Narodni park je območje z veliko biotsko raznovrstnostjo, kjer se prvobitna narava prepleta s človekovim vplivom, ki pa je z naravo skladno povezan.

Regijski park je obsežno območje regijsko značilnih ekosistemov, kjer se prvobitna narava prepleta z deli narave, kjer je človekov vpliv večji, vendar pa z naravo v ravnovesju.

Krajinski park je območje z dolgotrajnim prepletom človeka z naravo in ima veliko ekološko, biotsko ali krajinsko vrednost.

Strogi naravni rezervat je območje naravno ohranjenih življenjskih prostorov ogroženih, redkih ali značilnih rastlinskih in živalskih vrst oziroma območje, pomembno za ohranjanje biotske raznovrstnosti, v katero človek ne posega. 

Naravni rezervat je območje življenjskih prostorov ogroženih, redkih ali značilnih rastlinskih in živalskih vrst oziroma območje, pomembno za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki se ohranja z uravnoteženim delovanjem človeka.

Naravni spomenik je območje z izjemno obliko, velikostjo, lego ali pa je redek primer naravne vrednote.

Danes so v Sloveniji 1 narodni park, 3 regijski parki, 41 krajinskih parkov, 52 naravnih rezervatov in 1217 naravnih spomenikov.