Zaradi edinstvene naravne in kulturne dediščine so bile Škocjanske jame leta 1986 vpisane v Unescov seznam svetovne dediščine. Ležijo v jugozahodnem delu Slovenije, na matičnem krasu, območju, kjer so raziskovalci prvič začeli odkrivati kraške jame in druge kraške pojave.
Posebne podnebne razmere v dolinah in ob vhodih v jame omogočajo pojavljanje in preplet alpske in mediteranske flore.
Enkratna zastopanost rastlinstva in živalstva, združenega v medsebojnem sožitju na majhnem prostoru, daje temu območju pomembno biotsko pestrost.
Škocjanske jame imajo izjemno razvejen sistem jamskih rovov v dolžini 5,8 kilometra, višinska razlika v jami pa znaša 209 metrov.
Zavarovana območja
