Belokranjski svet je skop s tekočo vodo, saj prevladujejo podzemni tokovi. Na površju so le večji vodotoki, kot na primer Lahinja v krajinskem parku. Pogosti so kraški izviri in studenci, topli izviri, jame, vrtače ... Posebnost krajinskega parka so pestre močvirske združbe.

Med kraškimi pojavi v krajinskem parku Lahinja zaslužita posebno mesto jami Pečina in Djud ter vrtača Glušenka. Jama Pečina se odpira v strmem bregu na višini reke, zato je skorajda v celoti zalita in je brez potapljaške opreme nedostopna.
Posebnost krajinskega parka so pestre močvirske združbe.


Redke in ogrožene rastlinske vrste

Močvirski svišč  (sviščevke)		Navadna smrečica (smrečičevke)
Značilni lepi, vijoličasti cvetovi v zalistju zgornjih stebelnih listov ali 1 do 2 na vrhu stebla. Raste na občasno vlažnih barskih travnikih, brez apnenca, nizkih barjih, pustih tratah in mokriščih.		Cevasto steblo, listi pa 6 do 12 združenih v vretencu, potopljeni listi so mehki. Cvetovi so neopazni. Raste v stoječih in počasi tekočih vodah.
Sibirska perunika  (perunikovke)
Rastlina z modrovijoličnimi cvetovi, ki raste na močvirnih in barskih travnikih in v jarkih.

Vodomec (vpijati)

Foto: www.wikipedia.org

Nenavadna ptica, ki živi ob potokih in rekah, v zimskem času pa jo srečamo tudi v priobalnih močvirjih. Hrani se z ribami, ki jih ujame med potapljanjem. Gnezdi v luknjah, ki si jih naredi v steno rečnega brega.