Reka Mura izvira v Avstriji in na svoji 444 km dolgi poti prestopi ozemlje Slovenije, Hrvaške in Madžarske. V Sloveniji velja za nižinsko reko, za katero je značilen širok rečni prostor s številnimi vijugami, stranskimi rokavi, zatoki, prodišči, poplavnimi logi in mrtvicami. K sreči so ob Muri, zlasti ob njenem spodnjem toku južno od Veržeja, še ohranjeni deli enkratne rečne krajine, ki bi ji v srednji Evropi le stežka našli primerjavo.

Življenje človeka ob reki in njegov odnos do nje je bil v preteklosti drugačen. Reka je pomenila življenje in je na slovenski strani vrtela sto mlinskih koles. Za naravne rečne odseke je značilno dinamično spreminjanje oblik. Kar reka na svoji poti vzame s sabo, drugod odloži in popravi nastale krivice.

Čemaž (lilijevke)		Močvirska logarica (lilijevke)
Foto:www.wikipedia.org
Vsa rastlina močno diši po česnu. Cvetovi so beli, združeni v mnogocvetne navidezne kobule. Raste v vlažnih gozdovih s hranili bogatimi tlemi.		Posamični cvetovi temnoškrlatni do rjavovijoličasti, z vzorcem, ki je podoben šahovnici. Raste na vlažnih do mokrih travnikih, v logih, predvsem na bogatih hranilnih glinastih in ilovnatih tleh.
Pokončni ježek (ježevke)
Razvejano steblo s številnimi cvetovi, združenimi v glavice, te pa v latasto socvetje. Ženske glavice so v socvetju pod moškimi. Raste na obrežjih, bogatih s hranili, v stoječih ali počasi tekočih vodah.

Črna štorklja (močvirniki)		Bela štorklja  (močvirniki)
Od bele štorklje se ne loči le po barvi, ampak tudi po obnašanju in življenjskem okolju. Je skrivnostni gozdni prebivalec, ki ne prenese bližine človeka. Perje se na zgornji strani telesa črno blešči, trebuh in deli pod perutmi so beli, kar je lepo vidno v letu. Po navadi si gnezdo zgradi kar na drevesu.		Prepoznamo jo po črno-belem perju, velikem rdečem kljunu in dolgih rdečih nogah. Je zelo zaupljiva ptica, ki jo srečamo na obdelanih poljih, gnezdih na hišah, električnih drogovih. Je ptica selivka.
Čopasta črnica  (plojkokljuni)		Sivka  (plojkokljuni)
Elegantna raca z zaobljeno glavo, povešenim čopom in kratkim vratom. Samec je črne barve, le boki in spodnja stran so beli. Zadržuje se ob stoječih vodah in ustju rek. Gnezdi v kotanjah ob vodi na dobro skritem mestu.		Raca z značilnim poševnim čelom in velikim kljunom, kjer samec izstopa po sivi barvi telesa, rjastorjavi glavi in črnih prsih. Najpogosteje se zadržuje ob sladkih vodah in ustju rek. Gnezdi na rastlinju tik ob vodi.
Siva čaplja (močvirniki)		Mali škurh  (pobrežniki)
Ptica z dolgim vratom in rumenim kljunom, v svojem letu oranžnorumene noge iztegne daleč nazaj, glavo pa ima potegnjeno med ramena. Gnezdi kolonijsko na visokem drevju. Pogosta v vseh močvirjih.		Pri nas je preletna ptica, ki gnezdi na severu. Značilna je svetla proga po sredini temena, obrobljena s črno barvo; ima svetlo obrv. Kot preletna ptica se zadržuje v močvirjih, ob ustjih rek in na barjih.
Črna liska  (žerjavi)
Srednje velika, sajastočrna raca, ki jo prepoznamo po belem kljunu in čelnem ščitku. Spretno plava in se potaplja ter se ne oddalji od odprte vode. Ob potapljanju si nabira vodne rastline, polže, školjke, žuželke in ribe. Naredi si zajetno gnezdo.