(Povzeto po učbeniku za gimnazije: Peter Stušek, Biologija človeka)

Lipidi in maščobne kisline dajo pri razkroju veliko energije, zato se nalagajo na različnih mestih telesa kot energijske zaloge. En gram lipidov ima več kot dvakrat toliko energije kot enaka količina ogljikovih hidratov ali beljakovin. Maščobe dobimo v oljih, mesu, maslu in rastlinah (kot na primer avokado in zemeljski oreški). Maščobe v črevesju pospešujejo prevzem vitaminov, ki so topni v maščobah. To so vitamini A, D, E in K.

Med lipidi imajo pomembno mesto sestavljeni lipidi. Gre za trigliceride, pri katerih so v kombinaciji maščobne kisline s kako drugo snovjo. Če je ta snov fosfatna skupina z dušikovo bazo, govorimo o fosfolipidih. Če pa je na lipide vezana beljakovina, gre za lipoprotein. Lipoproteini se tvorijo v jetrih. Pomembni so zato, ker se v obliki lipoproteinov prenaša po krvi večina lipidov. V kroglice takih lipoproteinov je vezan tudi holesterol. To je bela voskasta maščobna snov, ki je potrebna pri mnogih telesnih funkcijah, poleg tega pa je udeležen tudi pri izgradnji celičnih membran. Nujno je potreben tudi pri sintezi snovi, aktivnih v metabolizmu, saj je predstopnja različnih snovi, kot so: vitamin D, hormon nadledvične žleze in spolna hormona (estrogen in androgen). Holesterol nastaja v jetrih kot razgradni produkt nasičenih maščobnih kislin. Teh je obilo v živalskih tkivih, vendar jih dobimo tudi v kokosovem in palminem olju. Iz nenasičenih maščobnih kislin, ki so v rastlinah, holesterol ne nastaja.

Holesterol je pomemben tudi pri tvorbi žolčnih kislin, ki v procesu prebave razbijajo velike maščobne skupke. Zato se prenaša po telesu s krvjo in z limfo. Prenaša pa se skupaj z drugimi oblikami maščobnih molekul (fosfolipidi, trigliceridi), zbranih v lipoproteinskih kroglicah.

Zgradba lipoproteinske kroglice

To so kroglice, ki imajo jedro iz holesterola in trigliceridov, zunanji sloj pa iz fosfolipidov in beljakovin. Če so v kroglicah lipoproteini z visoko gostoto (HDL), potem holesterol v njih ni nevaren, če pa so z nizko gostoto (LDL), se holesterol iz njih lahko nalaga v žilah. Kroglice se tvorijo v celicah tankega črevesa ali pa v jetrih. Glede na to, kakšne so beljakovine v lipoproteinskih kroglicah, deluje tudi holesterol, ki je sestavni del teh kroglic, na različne načine. Zato poznamo dve obliki holesterola: "koristni" in "škodljivi" holesterol. Če je prevelika količina škodljivega holesterola, se začne nalagati kot obloga na notranjih stenah žil in oža njihovo svetlino. Nasprotno pa koristni holesterol odstranjuje holesterol iz arterijskih sten in omogoča, da se po krvi prenese v jetra, kjer se vgrajuje v žolčne soli. Količino škodljivega holesterola v krvi povečuje mastna prehrana, zlasti živalska, premajhna telesna aktivnost, debelost in dednost. Zato je od količine škodljivega holesterola v krvi odvisno stanje žil in s tem tako imenovani rizični faktor za srčno in možgansko kap.

Holesterola je veliko v jajčnem rumenjaku, pa tudi v drobovini, kot so ledvice, jetra in možgani. Holesterola v rastlinski prehrani ni, tudi ne v rastlinskem olju.