(Iz priročnika za učitelje Raziskujemo gradimo 5, avtorjev D. Skribe Dimec, A. Gostinčar Blagotinšek, F. Florjančič, S. Zajc)


Podatki o povprečni hranilni vrednosti za 100 g živil so pogosto natisnjeni na ovitkih živil. Različni proizvajalci dajejo različno podrobne podatke, vsem pa je skupno, da so vedno navedeni podatki za beljakovine, ogljikove hidrate in maščobe.

Hrana je sestavljena iz ogljikovih hidratov, maščob, beljakovin, vitaminov, mineralov in vode.

Foto: Simon Kajtna		Foto: Simon Kajtna

V povezavi z opredelitvijo pojma hrana se pojavi splošno razširjen problem, kaj je hrana. Ali je hrana tudi voda, ali C-vitamin, ki ga pojemo v obliki tablete? Tudi v strokovnih krogih so mnenja deljena. Najenostavnejša bi bila opredelitev pojma hrane, če bi pomenila le energetsko bogate snovi. Ker pa pri hrani ni pomembna samo energija, ampak so pomembne tudi snovi, ki jih vgradimo v telo (približno dve tretjini človeškega telesa je voda), se opredelitev pojma bolj zaplete. Ali je potem hrana vse, kar pojemo in popijemo? Tudi ne, saj marsičesa naše telo ne more prebaviti (npr. peške češnje, ki smo jo pomotoma pojedli). Nekateri strokovnjaki, ki se ukvarjajo z "napačnimi" pojmovanji učencev (Leeds National Curriculum Science Support Project), priporočajo, da naj bi se besedi hrana, če je le mogoče, celo izognili.

Foto: Simon Kajtna		Foto: Simon Kajtna

Največkrat se naučimo, da so živila sestavljena iz določenih snovi, da je delež teh snovi v različnih živilih različen in da so te snovi skoraj v vsakem živilu. Tako spoznamo, da se je z izborom živil mogoče izogibati določenim snovem ali povečati njihovo količino. Ob tem pa se moramo zavedati, da na primer v sadju in zelenjavi niso samo vitamini, v testeninah samo ogljikovi hidrati, v slanini maščobe in v fižolu beljakovine.

Hrana je pomembna predvsem za rast, energijo in obnovo telesa, za delovanje telesa in za njegovo zaščito. Hrana pa nam nudi tudi veselje, saj sta hranjenje in pitje tudi dva življenjska užitka.

Kaj nadzoruje apetit ali občutek lakote, še ni popolnoma pojasnjeno. Pomembno vlogo ima hipotalamus v možganih, pa tudi ostali deli centralnega živčnega sistema. Drugi možni dejavniki so še: raven sladkorja v krvi, hormoni, maščobe, mnoge bolezni, čustva in seveda vrsta hrane, osebni okus ter socialno in fizično okolje, v katerem hranjenje poteka. Stroga delitev hrane na hrano za energijo (da bomo močni), hrano za rast in razvoj (da bomo veliki) in hrano za povečevanje odpornosti (da bomo zdravi) po našem mnenju ni smiselna, saj je v različnih živilih veliko različnih sestavin.