(Po učbeniku Družba 4 avtoric E. Hriberšek Balkovec, D. Kos, M. Košak, M. Perger Kuščer, H. Smrtnik Vitulić)

Tako kot nekoč tudi danes velja, da se moramo za mizo, pri obroku, lepo obnašati. In če je včasih veljalo, da morajo biti otroci pri mizi tiho, danes to ne velja več. Ponekod je bilo dobro biti tiho in hitro jesti tudi iz čisto praktičnega razloga. Družina je jedla iz ene, skupne sklede, in če si preveč govoril, ti ni ostalo veliko za v usta. Obroki so bili skromni, meso je bilo le redko na mizi. Ponekod so morali otroci, dokler niso zrasli, jesti pri posebni mizi.
Tudi pri pripravi hrane so se naše babice držale receptov, ki so se jih naučile od mam, tet in boter. Od kuharskih knjig pa so pogosto uporabljale Slovensko kuharico, ki je prvič izšla pred več kot sto leti.
Nekoč so bili obroki sestavljeni iz hrane, ki so jo pridelali doma. V mestu pa so zelenjavo in sadje kupili od branjevk na trgu.

Danes med tednom le redko sedejo vsi družinski člani skupaj k mizi. Zato je čas za mizo tudi priložnost za miren pogovor. Nekoč pa  se je družina srečevala pri vseh obrokih.
Danes prihajajo na naše mize zelenjava in sadje iz vseh koncev sveta. Ne glede na letni čas jemo pomaranče, dateljne, banane, pa mango, avokado, paradižnik, papriko, jajčevce…  Poleg hrane so k nam iz vseh koncev sveta prišli tudi recepti za pripravo hrane. Danes so moderne restavracije s hrano z vseh koncev sveta, npr. mehiška, kitajska, grška, japonska, kitajska, ruska. Za naše starše pa je bila modna novost pizza.
Zaradi hitrega življenja in miselnosti, da je treba tudi pojesti čim hitreje, so se najprej ZDA, potem pa tudi v Evropi in pri nas, pojavile restavracije s hitro prehrano. V njih ti hrano lahko zavijejo in jo lahko poješ stoje ali pa po poti. Vendar zdravniki opozarjajo, da je pretiravanje s tovrstno hrano lahko škodljivo za zdravje.