|
Slovenija je po številu vrst živih bitij med najbogatejšimi deželami v Evropi
(Povzeto po knjigi Andrej Podobnik, Dušan Devetak Raznolikost živih bitij, avtor Tone Novak)
Do danes so opisali za ves svet okrog 2 milijona vrst živih bitij, čeprav naj bi jih živelo na Zemlji 5 do 12 milijonov. Na ozemlju Slovenije, ki zavzema 0,004 % celotne in 0,014 % kopenske površine Zemlje, živi vsaj 1 % vseh današnjih znanih vrst organizmov in vsaj 2 % vseh znanih celinskih vrst (kopenskih in sladkovodnih). Razlogi za tako izjemno vrstno bogastvo izvirajo iz njene geografske lege, klimatskih, geoloških in geomorfoloških značilnosti ter posebnega razvoja v geološki preteklosti. Najbogatejši predel je jugozahodna polovica naše dežele, kjer se prepleta največ različnih vplivov, tako da tam živi več kot 95 % vseh znanih vrst pri nas.
Ozemlje Slovenije leži na stičišču Srednje Evrope, Alp, Sredozemlja, Dinaridov in Panonske nižine. Delček vsakega od teh predelov je sestavni del naše dežele in za vsakega od njih je značilna posebna klima. Meteorologi govorijo o modificirani celinski, modificirani alpski ter submediteranski in subpanonski klimi. Za Slovenijo so tako značilni srednjeevropski, alpski,dinarski, sredozemski in panonski predstavniki, poleg njih pa še širše razširjene vrste ter tiste, ki so znane z vseh predelov Zemlje – kozmopolitske.
Za veliko vrstno raznolikost slovenskega ozemlja imajo poseben pomen obsežnejša območja karbonatnih kamnin – apnenca in dolomita, ki tvorijo dobri dve petini ozemlja Slovenije.Apnenčasti predeli so zakraseli, kar bogati tudi podzemni svet. Večina rastlin ima raje zmerno kislo ali nevtralno rastišče, kakršno se razvije prav na karbonatni podlagi.
Od kamninske podlage, klimatskih razmer in rastlinske vegetacije je odvisno, kateri tip prsti se razvije. Na različnih geoloških podlagah so pedologi našli pri nas že čez 900 tipov tal, odkrivajo pa še nove. Rastline soustvarjajo plodna tla in močno vplivajo na njihove lastnosti.
Vzrok za veliko vrstno pestrost je tudi razpon v nadmorski višini habitatov. V dolinah najdemo “nižinske” vrste, kar navadno pomeni, da so bolj razširjene v toplejših predelih. Na naših najvišjih vrhovih pa živijo visokogorske vrste, od katerih so mnoge razširjene tudi v pasu tundre na skrajnem severu Evrope.
Habitati se razlikujejo med seboj tudi po svojih oblikovnih značilnostih. V Sloveniji imamo ravnice in navpične skalne stene, prodnate rečne nanose in ribnike, skalno in peščeno morsko dno …Ocenjujemo, da je v Sloveniji vsaj 2000 različnih ekosistemov, vseh habitatov pa še nekaj deset tisoč.
Dokaj neokrnjena narava, ki je dolgo veljala za znak nerazvitosti, vzbuja v razvitem svetu vedno večjo pozornost – merila o bogastvu in revščini se spreminjajo. S pretehtanim gospodarjenjem in primerno zasnovanim turizmom bi lahko nedvomno mnogo pridobili brez škode za naše naravno bogastvo ter nadaljnji družbeni in kulturni razvoj.
|
|
