Pojdi iskat
eGradiva Predstavitve Dejavnosti Od A do Ž
Od A do Ž / Kaj se dogaja v naravi? / Meseca septembra v naravi Pišite nam Tiskaj stran
Tematski projekti
Kaj se dogaja v naravi?
Znamenite osebe
Pomembni dnevi in dogodki
Od A do Ž
PREDSTAVITVE IN DOGODKI
Predstavitve/dogodki
Svetovanja
 Arhiv dogodkov 

UČNA GRADIVA
Pravkar izšlo
V pripravi
Katalog gradiv

INFORMACIJE
Potrditve
 Recenzije
 Vprašajte nas

E-NOVICE
DZS

EPI BRALNE ZNAČKE

Domov
Kontakt
E-revija
Naravna barvila

(Prirejeno po učbeniku Kemija za gimnazije 2)

 

Svet okoli nas je poln barv. Večina snovi ali predmetov je obarvana. Naravna barvila pripadajo večinoma dvema vrstama snovi.

 

Rdeča do rumena barvila, npr. v korenčku, paradižniku ali jesenskemu listju, so nenasičeni ogljikovodiki s konjugiranimi dvojnimi vezmi (sledeče si dvojne in enojne vezi) in njihovi derivati. To so polienska barvila ali karotenoidi.


Rdečo in rumeno barvo jesenskega listja povzročajo polienska barvila.

 

 

Rdeča in modra barvila cvetov in sadežev pa so večinoma antocianini. Te uvrščamo med organske kisikove spojine.


V rdečih cvetovih vrtnic in maka, pa tudi v češnjah in brusnicah je prisoten cianin klorid.


   
  Foto: Klemen Oblak

    

Modro obarvanje pelargonij povzroča pelargonidin, obarvanje vijolic in grozdja pa delfinidin.

 

 


Več o jeseni
Gobe
Glive (po domače kar gobe) imajo nekatere lastnosti rastlin, nekatere lastnosti živali in nekatere popolnoma samosvoje lastnosti, zato jih uvrščamo v posebno kraljestvo.   • več
Rast in razvoj rastlin
Rast in razvoj rastlin uravnavajo rastni hormoni, nanj pa vplivata tudi svetloba in temperatura.   • več
Modrost od ust do ust, iz roda v rod
Pregovori in reki, imenovani tudi rekla, h katerim lahko prištejemo še zagovore, uroke, prilike, prispodobe in druge v nekaj besedah izražene misli, so najbolj jedrnato povzete življenjske izkušnje in modrosti mnogih nekdanjih rodov.   • več
Listi dreves in grmov
Zeleni listi rastlin vsebujejo zeleno barvilo (klorofil) in rumeno barvilo (včasih rdeče ali oranžno).   • več
Ptiči jeseni
Mnogi ptiči ostajajo pri nas celo leto, nekateri med njimi pa si za prezimovanje izberejo toplejše kraje.   • več
Prvi jesenski dan
Sončni žarki imajo največjo moč na območju ekvatorja. Nanj padajo navpično kar dvakrat na leto, 21. marca in 23. septembra, na prvi poletni in prvi jesenski dan.   • več
 
© DZS, d. d., (2008 - 2011) | Pravna obvestila | Kolofon | Nagradne igre | Pogoji oglaševanja | Politika piškotkov