|
|
|
|
|
|
Rast in razvoj rastlin
(Prirejeno po učbeniku Biologija, Funkcionalna anatomija s fiziologijo)
Rast in razvoj rastlin uravnavajo rastni hormoni, nanj pa vplivata tudi svetloba in temperatura.
Avksin pospešuje rast celic in nastanek korenin, zavira pa rast stranskih popkov ter odpadanje listov in plodov. Rasti ne uravnava sam, temveč skupaj z drugimi hormoni.
Pri tem so pomembni tudi citokinini, ki pospešujejo presnovo rastlin in zavirajo staranje.
Prav nasprotno pa deluje abscizinska kislina. Prištevamo jo med hormone zaviralce, saj zavira kalitev, brstenje, pospešuje staranje, odpadanje listov in plodov, zavira celično delitev in rast. Ob pomanjkanju vode v listih njena količina močno naraste, to pa vpliva na zapiranje rež, kar je njena pomembna naloga.
Odpadanje listov in plodov pospešuje tudi etilen.
Krajšanje dneva poleti sproži rast popkov, ki čez zimo počivajo. Počivajoči (dormantni) popki vsebujejo zelo veliko abscizinske kisline. Da bi spomladi popek lahko vzbrstel, je potreben mraz.
Več o jeseni |
|
|
|
|
|
|
Gobe
|
Glive (po domače kar gobe) imajo nekatere lastnosti rastlin, nekatere lastnosti živali in nekatere popolnoma samosvoje lastnosti, zato jih uvrščamo v posebno kraljestvo. več
|
|
|
|
|
Modrost od ust do ust, iz roda v rod
|
Pregovori in reki, imenovani tudi rekla, h katerim lahko prištejemo še zagovore, uroke, prilike, prispodobe in druge v nekaj besedah izražene misli, so najbolj jedrnato povzete življenjske izkušnje in modrosti mnogih nekdanjih rodov. več
|
|
|
|
|
Listi dreves in grmov
|
Zeleni listi rastlin vsebujejo zeleno barvilo (klorofil) in rumeno barvilo (včasih rdeče ali oranžno). več
|
|
|
|
|
Ptiči jeseni
|
Mnogi ptiči ostajajo pri nas celo leto, nekateri med njimi pa si za prezimovanje izberejo toplejše kraje. več
|
|
|
|
|
Prvi jesenski dan
|
Sončni žarki imajo največjo moč na območju ekvatorja. Nanj padajo navpično kar dvakrat na leto, 21. marca in 23. septembra, na prvi poletni in prvi jesenski dan. več
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|