| 
	 
	
		
		
	
	  | 
	  | 
 
	
	
	
		 | 
		Gobe
 (Prirejeno po  učbeniku Raznolikost živih bitij) 
 Glive (po domače kar gobe) imajo nekatere lastnosti rastlin, nekatere lastnosti živali in nekatere popolnoma samosvoje lastnosti, zato jih uvrščamo v posebno kraljestvo. Na rastline spominjajo pritrjenost na podlago, razmnoževanje in to, da imajo celično steno, vendar pa je ta večinoma iz hitina. Na živali spominjajo rezervna snov glikogen, hitin v celični steni in dejstvo, da si hrane ne proizvajajo same. Po načinu prehranjevanja je večina gliv gniloživk (saprofitov). To pomeni, da se prehranjujejo z odmrlimi organskimi (večinoma rastlinskimi) snovmi. Veliko gliv je tudi zajedavskih (parazitov), saj izkoriščajo snovi drugih organizmov, predvsem rastlin.
 
  Med glivami ločimo plesnivke, zaprtotrosnice in prostotrosnice. S skupnim imenom »gobe« poimenujemo prostotrosnice. Imajo značilno oblikovan plodnjak, ki ob ugodnih razmerah požene iz podgobja. Plodnjak je pogosto oblikovan v bet ali kocen in klobuk.  Na spodnji strani klobuka so lahko razviti lističi (mušnice, kukmaki, golobice …), cevke (gobani) ali pa drugačne strukture (ježki, lisičke …). S spodnje strani klobuka se izmetavajo spore, ki se pri prostotrosnicah razvijejo na površini trosovnika. 
 
 
     Foto: Igor Modic
 
  
 
Več o jeseni
  | 
		 | 
	 
	
	
		 | 
		
	
	
	
	 |  
		
		
		
		 | 
		
		
			 | 
		 
		
		
		
		
		 | 
		
		
			 | 
		 
		
		
		
		 
		
		
		
			
			  | 
			
			
			
			
				| 
				
				Modrost od ust do ust, iz roda v rod
				
				
				
				 | 
			 
			
				
				| Pregovori in reki, imenovani tudi rekla, h katerim lahko prištejemo še zagovore, uroke, prilike, prispodobe in druge v nekaj besedah izražene misli, so najbolj jedrnato povzete življenjske izkušnje in modrosti mnogih nekdanjih rodov.     več
				
				 | 
			 
			 
			 | 
			 
		 
		 | 
		
		
			 | 
		 
		
		
		
		 
		
		
		
			
			  | 
			
			
			
			
				| 
				
				Listi dreves in grmov
				
				
				
				 | 
			 
			
				
				| Zeleni listi rastlin vsebujejo zeleno barvilo (klorofil) in rumeno barvilo (včasih rdeče ali oranžno).     več
				
				 | 
			 
			 
			 | 
			 
		 
		 | 
		
		
			 | 
		 
		
		
		
		 
		
		
		
			
			  | 
			
			
			
			
				| 
				
				Ptiči jeseni
				
				
				
				 | 
			 
			
				
				| Mnogi ptiči ostajajo pri nas celo leto, nekateri med njimi pa si za prezimovanje izberejo toplejše kraje.    več
				
				 | 
			 
			 
			 | 
			 
		 
		 | 
		
		
			 | 
		 
		
		
		
		 
		
		
		
			
			  | 
			
			
			
			
				| 
				
				Prvi jesenski dan
				
				
				
				 | 
			 
			
				
				| Sončni žarki imajo največjo moč na območju ekvatorja. Nanj padajo navpično kar dvakrat na leto, 21. marca in 23. septembra, na prvi poletni in prvi jesenski dan.     več
				
				 | 
			 
			 
			 | 
			 
		 
		 | 
		
		
			 | 
		 
		
	 
	 | 
	 | 
 
 
 | 
		 | 
	 
	
	 
	
	
 | 
 
  | 
  | 
 
 
	
	 | 
	 
	 
	 | 
	  | 
	
	
	
	
	
	
	  | 
	  | 
 
	
	
	
	
	
	
		
			 | 
		 
		 |  
		
			Delovni list: Prepoznavanje gob (Iz knjižice RAZISKUJMO GORENJSKO, avtoric: Tatjana Novak, Bernarda Svetina) 
			
				  več
			
			 | 
		 
		
		
	
	 |  
	
		 | 
	 
	
	 
	 | 
	 
	 
	
	
 | 
 
  | 
  | 
 
 
	 | 
	 
	
	
		 | 
	 
	
	 
	 |