Industrijska revolucija je v zadnjih 200 letih pospešila naseljevanje in zbiranje ljudi v mestih, kjer sta se razvijali obrt in industrija. Zaradi strojne obdelave tal se je v poljedelstvu zaposlovalo vse manj ljudi. Potrebe po hrani, surovinah in energiji naraščajočega prebivalstva so povečevale pustošenje okolja. K hitri rasti človeštva je prispevala tudi medicina, zlasti z uspešnim bojem proti epidemičnim boleznim in zmanjševanjem umrljivosti dojenčkov. Z rastjo proizvodnje in naraščanjem porabe energije se je povečevala tudi onesnaževanje zraka, vode in tal. Raznovrstnost življenja se je začela zmanjševati, rastlinske in živalske vrste niso prenesle sprememb. Sedaj se ti pojavi stopnjujejo, pa čeprav bi ljudje lahko s svojo inteligenco, ustrezno vzgojo in izobrazbo delovali skladnejše z naravo.