(Povzeto po knjigi Lohmann/Eisenreich, Narava in letni časi)

Vsepovsod se množijo znamenja, da bo čas golih poganjkov kmalu minil. Drevesa in grmi začenjajo brsteti – seveda različno od vrste do vrste, nekatere prej, druge kasneje, nekatere najprej cvetijo, druge najprej olistajo. Prve cvetijo leska, vrba in jelša.

Pri leski lahko v tem času opazimo oblake rumenega cvetnega prahu, saj je vetrocvetka, tako kot večina rastlin, ki imajo socvetja v obliki mačic.

 
Slika 1 (levo): Moški cvetovi leske so združeni v dolgo, viseče socvetje, kjer je pod vsako krovno lusko nameščenih po 8 prašnikov. Listi cvetnega odevala so reducirani. Rumen cvetni prah prenaša do ženskih cvetov veter. 
Slika 2 (desno): Ženski cvetovi leske tvorijo socvetja v obliki popkov, iz katerih molijo samo nitaste, dvodelno razcepljene, škrlatnordeče brazde. Znotraj ovojkovih lusk so paroma nameščeni ženski cvetovi; vsak cvet je sestavljen iz plodnice in močno reduciranega cvetnega odevala.

Izjema je vrba, ki je žužkocvetka. Je dvodomna rastlina, kar pomeni, da ima eno drevo samo moške ali pa samo ženske cvetove. Tako morajo čebele letati ne samo od cveta do cveta, marveč od vrbe do vrbe, da je opraševanje opravljeno. Iva je do 9 m visok grm ali drevo; v mladosti raste hitro in doraste pri 20–25 letnih. Ta širokolistna vrsta je naša najbolj razširjena in najbolj skromna vrba. Uspeva tako na suhih kakor tudi na vlažnih tleh, predvsem po gozdnih robovih in na posekah. Na surovih, s humusom revnih tleh je pionirska vrsta, ki izboljšuje tla. Gosto dlakava socvetja (mačice) se pokažejo že pozimi, vzcvetejo pa v prvih toplih dneh, marsikdaj že konec februarja. Vrbe so dvodomne, to pomeni, da so moški in ženski cvetovi na različnih rastlinah.

Slika 3: Cvetoča vrba iva. Na levi sliki so moške mačice, na desni pa ženske.