Razlikujemo naravne in umetne žive meje. Naravne žive meje so grmišča, ki ločujejo njive in travnike. Živali, ki se zadržujejo v živi meji, se namreč prehranjujejo na polju, travnikih in njivah. Žive meje blažijo moč vetra in večajo vpliv rose.

Navadni šipek (rožnice)

Grm z upognjenimi vejami, poraslimi s kratkimi bodicami. Cvetovi so posamični ali združeni v socvetja. rdeči plodovi so jajčaste oblike. Raste med grmovjem, na kamnitih gmajnah in v svetlih gozdovih.

Črni bezeg (kovačnikovke)

Je grm ali nižje drevo. Na lubju ima številne velike bradavice, veje imajo bel stržen. Razvejano socvetje je sestavljeno iz številnih majhnih, dišečih, belih ali rumenkastih cvetov. Plod je temna sočna jagoda.

Navadna trdoleska (trdoleskovke)		Poljski brest (brestovke)
Grm z gladkim lubjem, listi imajo napiljen rob, cvetovi so združeni v socvetje. Plod je štiridelna glavica s semeni, ki so obdana z oranžnim omesenelim ovojem.		Deblo je prekrito z gladkim lubjem, ki prehaja kasneje v razpokano skorjo. Cveti pred olistanjem, cvetovi so neopazni. Plodovi dozorijo v majhne krilate oreščke.

Redke in ogrožene živalske vrste

Navadna krastača (žabe)		Slepec (luskarji)
Prepoznamo jo po rjavkasti bradavičasti koži. Zadržuje se v gozdovih, na vrtovih, pod listjem. Aktivna je predvsem ponoči, podnevi pa le v času parjenja. Prehranjuje se z žuželkami, polži, črvi in manjšimi vretenčarji.		Srečamo ga na poraščenih gozdnih jasah, sončnih, a vlažnih gozdnih robovih, na travnikih. Je kuščar brez nog, po zunanjosti podoben kači. Ima gladko, luskavo kožo. Aktiven je predvsem zvečer in po dežju. Je živoroden.
Repaljščica (ptiči pevci)		Rumeni strnad (ptiči pevci)
Foto: www.wikipedia.org
Široko razširjena poletna vrsta. Največkrat jo vidimo sedeti na vrhu majhnega grma, od koder se zažene za žuželkami, ki so njen najpogostejši plen. Gnezdo si spleta na tleh pod grmi.		Glava in trebuh sta rumena, hrbet pa rjav s temnimi vzdolžnimi progami. Najpogosteje se zadržuje v živih mejah. Letno vzredi kar po dva zaroda.
Jež (žužkojedi)
Telo ima majhno, čokato, z dolgim zašiljenim gobčkom. Zgornjo stran telesa prekrivajo bodice. Aktiven je v mraku in ponoči. Je samotar. V nevarnosti se zvije v klobčič. Gnezdo si zgradi v gostem grmovju iz dračja in mahu. Samica skoti 3 do 7 mladičev, ki že imajo bodice, vendar so le-te mehke. Hrani se z deževniki, polži, ptičjimi jajci, mišmi, pa tudi s sočnimi plodovi.