Senožetni sadovnjaki so površine na težje dostopnih predelih, porasle z visokodebelnimi sortami sadnega drevja, kjer prevladujejo jablane in hruške. V Sloveniji so razširjeni v bližini kmetij, kjer poraščajo prehodne predele med gospodarskim poslopjem in poljem.  Kmetje travo kosijo za spravilo ali pa se po njih pase živina. Drevesa imajo ogromne krošnje ter visoka in debela debla. Kmetje jih ne škropijo. Za hrapavo skorjo drevesnih debel se zadržujejo številne drobne žuželke, ki predstavljajo pomemben vir hrane za  ptice duplarice. Visokodebelne sadovnjake ogrožata zasajanje plantažnih sadovnjakov in razmeroma težko vzdrževanje. V zadnjem času pa tudi rastlinska zajedavka - bela omela.

Deltasti klinček (klinčnice)		Pikastocvetna kukavica (kukavičevke)
Steblo in listi imajo kratke in mehke laske. Cvetovi so rdeči z belimi pikami in temnim obročem. Oprašujejo ga dnevni metulji. Uspeva na pustih silikatnih tratah.		Ena najmanjših kukavic. Socvetje je na vrhu temno rjavo, kot bi bilo ožgano; zato ji pri nas pravimo tudi ogorelček. Raste na suhih travnikih.
Travniška kadulja (ustnatice)
Pritlični listi so združeni v listno rožico. Cvetovi so modri do modrovijoličasti, razporejeni v vretence. Raste predvsem na sončnih suhih pripotjih, pobočjih, traviščih in polsuhih apnenčastih tratah.

Golob grivar (golobi)		Zelena rega (žabe)
Je največji med našimi golobi. Zlahka ga prepoznamo po belini na vratu in široki beli progi na stegnjeni peruti. Zgoraj je siv, spodaj pa rahlo rožnat. Najpogosteje ga srečamo v sadovnjakih, na košeninah in poljih. Gnezdo si splete iz vej na drevesu.		Je 4 do 5 centimetrov velika žaba. Na zgornji strani je zelena, prek oči ima rjavo črto. Trebušno stran telesa ima belo; grlo je pri samcu zlatorjavo, pri samici pa belkasto. Najpogosteje jo najdemo na listju obrežnega drevja in grmovja, na vlažnih travnikih, sadnem drevju, v vrtovih in parkih.
Čuk (sove)
Zelo majhna sova z rumenimi očmi in izrazitim obraznim pajčolanom. Je samotar. Gnezdi v drevesnih duplih.