Nič kolikokrat smo že slišali na videz »oguljeno frazo« Zdravje je naše največje bogastvo. Šele, ko zbolimo, se zavemo njenega pomena.

Mnoge bolezni povzročajo drobni organizmi, ki so povsod okoli nas. Imenujemo jih patogeni mikroorganizmi.

Že od nekdaj so se zdravniki in drugi znanstveniki spraševali, kako preprečevati okužbe in kako jih, če zbolimo, zdraviti.

Tako je madžarski porodničar Ignatz Semmelweis ugotovil, da so poporodno mrzlico prenašali zdravniki, ko so z nečistimi rokami pregledovali porodnice. Zato je leta 1846 uvedel obvezen postopek umivanja in razkuževanja rok.

Angleški kirurg Joseph Lister je sredi 19. stoletja uvedel aseptično kirurgijo. S škropljenjem karbolne kisline (fenola) je preprečeval hude okužbe ran po operacijah.

Nemški zdravnik Robert Koch pa je ugotovil, da določen mikrob povzroča tudi določeno bolezen. Odkril je povzročitelja tuberkuloze (Kochov bacil) in kolere.

Joseph Lister	Robert Koch

Louis Pasteur, francoski biolog, je s poskusom dokazal, da izhaja življenje iz že obstoječega življenja. To spoznanje je prispevalo k razvoju sterilizacije in aseptične tehnike (aseptično = brez mikroorganizmov). Pasteur je prvi uporabil postopek za zmanjšanje števila mikroorganizmov, imenovan pasterizacija. Ugotovil je tudi, da lahko oslabljene mikroorganizme uporabimo za zaščito pred boleznimi, ki jih le-ti povzročajo. Razvil je prva cepiva proti steklini in vraničnemu prisadu.

Tudi številni drugi raziskovalci so iskali načine zdravljenja infekcijskih bolezni. Nemec Paul Ehrlich je vodil v začetku 20. stoletja inštitut, ki se je ukvarjal z razvojem zdravil. Zasluge za revolucijo na tem področju pa pripisujemo Alexandru Flemingu, ki je leta 1928 odkril pri glivi Penicillium notatum snov, ki jo je poimenoval penicilin. To je bil prvi odkriti antibiotik!

Louis Pasteur	Alexander Fleming

Od odkritja penicilina do izdelave in uporabe zdravila za zdravljenje pa je minilo celih petnajst let. Naravni penicilin so uspešno uporabljali v prvi svetovni vojni za zdravljenje bakterijskih okužb. Danes ga proizvajajo umetno. Poznamo več vrst penicilinov, a vsi delujejo podobno – zavirajo sestavljanje celične stene.