Zima je najhladnejši letni čas. Začne se z najkrajšim dnevom (in najdaljšo nočjo) 21. decembra. Čeprav se pozimi dan počasi daljša, je navadno najhladneje šele konec januarja, zaradi vdorov mrzlega zraka iznad ohlajenega severa. Vmesni vdori toplega zraka (odjuge) stanjšajo ali stalijo snežno odejo. Pozimi večina rastlin počiva …

Za večino živali je zima velika preizkušnja. Preživijo jo na različne načine: ostanejo dejavne, dremljejo, nekatere globoko zaspijo, živali z nestalno telesno temperaturo pa otrpnejo v prezimovališčih. Številne fiziološke spremembe povzročijo znižanje telesne temperature živali in preživetje zime s telesno zalogo. Zalogo podkožne tolšče za prezimovanje si živali naberejo poleti in jeseni, ko je hrane v izobilju.

Živali, ki zimo predremljejo, se navadno prebudijo enkrat v dveh tednih in ostanejo budne dan ali dva. Bolj pogosto se prebujajo v drugi polovici zime. Le redke živali imajo pozimi mlade.

Nekatere živali pa zime ne prespijo, niti je ne predremljejo. Na hladne dni se prilagodijo na različne načine. Sesalci dobijo gostejši kožuh, ki se nekaterim pozimi pobeli. Prav tako se spreminja tudi barva perja pri pticah. Tisti, ki so stalni prebivalci mrzlih področij, kotijo žive mladiče, pa čeprav so dvoživke – kot na primer planinski močerad, žuželke gorskih področij pa imajo popolno preobrazbo in zimo preživijo kot bube.

	Jež zimo prespi. Na prezimovanje se odpravi, ko se zunanja povprečna temperatura zniža na 8 do 10 oC. Več mesecev živi od maščobe, ki se mu do zime nabere pod kožo. Spomladi se zbudi shujšan in začne takoj iskati hrano.
	Polh poleti in še posebej v jeseni, ko je hrane v izobilju, veliko jé. Pod kožo se mu nabere debela plast tolšče. Ko pade prva slana, gredo polhi prezimovat. Večina jih prezimi v zemeljskih votlinah. Polhi spijo dolgo in globoko zimsko spanje. Med zimskim spanjem se mu telesna temperatura zniža s 36,5 oC do 0,5 oC, upočasni se dihanje in zmanjša se število srčnih utripov s 450 na 35 v minuti.
	Zimo prespijo tudi netopirji. Da preprečijo prevelike izgube vlage, mora biti več kot 90-odstotna zračna vlažnost prostora, v katerem spijo. V suhem prostoru bi se morali namreč pogosteje prebujati iz zimskega spanja, da bi se odžejali.
	Ko se temperatura okolja zniža na 0 oC, zleze v svoje skrivališče tudi močerad. Tam otrpne in pride na plan spet, ko je dovolj toplo in vlažno.
	Tudi plazilci v hladnem vremenu otrpnejo. Ko se jeseni temperatura spusti pod 8 oC, se kače zavlečejo v votlino v zemlji, kjer otrple prezimijo.
	Stalni prebivalec gozda je tudi smrekov lubadar. Meri le približno tri milimetre. Pospešuje odmiranje starega in poškodovanega drevja. Prezimi lahko v vseh razvojnih stopnjah, navadno pa kot hrošč, v lubju, štorih ali celo v tleh.
	Kaj pa klopi? So nam nevarni tudi pozimi? Pravzaprav ne, saj otrpnejo že, ko pade temperatura okolja pod 10 oC. Prezimijo v listju, zgornji plasti zemlje in v drevesni skorji.
	Tudi čebele se pripravijo na zimski mraz. Postopno zmanjšujejo zalego in premestijo zaloge v okolico gnezda. Upočasni se jim presnova, razvijejo se jim krmilne žleze v glavi in v zadku maščobna telesa. Da se ne bi preveč ohladile, se zberejo v gruče in tako ustvarijo zadosti toplote, ki se nato iz sredice prenaša na obrobje. V notranjosti gruče ne pade temperatura pod 18 oC, na njenem zunanjem delu pa ne pod 8 oC. Glavni vir energije za ustvarjanje toplote je med.
	Jazbec, veverica in medved pa zime ne prespijo, temveč le dremljejo in če je potrebno, se odpravijo tudi v globoki sneg. Medved se do zime precej zredi. Zimo predremlje v brlogu. Med mirovanjem mu srce dela počasneje, telesna temperatura pa se mu zmanjša le za 2 oC. To ni globoko zimsko spanje! Včasih za krajši čas zapusti ležišče. Med mirovanjem izrablja podkožno zalogo maščobe, ki si jo je nakopičil pred odhodom na zimsko dremanje (nabere si lahko celo več kot 50 kilogramov maščobe). Spomladi pride iz brloga shujšan in lačen. V brlogu, v katerem dremlje breja samica, pa se sredi zime zgodi res nekaj nenavadnega; na svet pridejo mladiči! Goli so, slepi in podganje velikosti. Samica jih v svojem naročju greje in doji. Spomladi skupaj zapustijo brlog. Samica jih varuje do naslednje zime.
	Jazbec zime ne prespi. Brlog zapusti tudi v globokem snegu in hudem mrazu. Samica pa že pred začetkom pomladi skoti do pet mladičev.
	Veverica ostane pozimi v gnezdu ves dan le, če je zelo slabo vreme – takrat v gnezdu dremlje. Tudi veverica poskrbi za zimsko zalogo! Zbira lešnike, kostanj, orehe, žir, želod, smrekove in borove storže … Nekaj hrane skrije v gnezda, votline dreves, pritrdi med veje in nekaj zakoplje v zemljo. Ko je pozimi lačna, poišče to hrano. Z vohom jo odkrije tudi pod snegom. Ko se naje, se vrne v gnezdo in dremlje.
	Kako pa je s pticami? Ptice selivke odletijo v toplejše kraje, medtem ko ptice stalnice ostanejo pri nas tudi pozimi, ko pokrajino pobeli sneg. Ker jim primanjkuje žuželk, ličink in drobnih sadežev, se pozimi hranijo večinoma s semeni. Nekateri med njimi si delajo celo zalogo – takšen je na primer gozdni brglez.
	Zime ne prespi poljski zajec. Pred mrazom in dežjem ga varuje gosta dlaka: tik ob koži je mehka, topla, kodrasta podlanka, ki jo pokriva debelejša in daljša nadlanka. Ker pozimi ni zelenega rastlinja, objeda lubje dreves in grmov. Tudi hermelini, kune, dihurji, divje mačke, lisice, volkovi, jeleni in srne ne prespijo zime. Če smo dobri poznavalci, lahko v snegu prepoznamo njihove sledi.
	Bližnji sorodnik poljskega zajca je planinski zajec. Poleti je sivorjav, pozimi pa snežno bel – barva kožuha ga varuje pred plenilci, le konci uhljev so črni.
	Hermelinu ali veliki podlasici se pozimi kožuh obarva belo, le konica repa ostane črna. Pozimi ga ne muči lakota, saj se hrani z mišmi, ptiči, loti pa se tudi zajca.

 

Za vse, ki si želijo vedeti še več:

http://www.zverinice.com/

http://www.lovstvo.net/D-Jazbec.php

http://www.adriatica.net/croatia/feature/medvjedi_slo.htm

http://medo.rutka.net/aktualno/

http://www.orbicon.com/vukovi/

http://www.vecernji-list.hr/freetime/lifestyle/vrt/36769/print.do