|
Če rast celic uide nadzoru - nastanek tumorja
(Povzeto po knjigi Peter Stušek BIOLOGIJA ČLOVEKA)
Celice prek genov neprestano nadzirajo svoj razvoj in delovanje. Zato delujejo v tkivu vedno na enak način in ostanejo ves čas na tistem območju, na katerem so se razvile v točno določeno tkivo. Poleg tega zagotavlja medsebojni razvoj celic tudi velikost posameznih tkiv, ki je za vsako tkivo značilna. To pomeni, da se v zgodnjem razvojnem obdobju celice delijo hitro in rastejo pospešeno, v poznem obdobju pa se rast načeloma ustavi, celice pa se delijo samo po potrebi, če kakšne propadejo ali pa se drugače poškodujejo.
Včasih pa celice nenadoma uidejo temu nadzoru in se začnejo ravnati po drugačnem razmnoževalnem programu, ki ni v nikakršnem sorazmerju z drugimi celicami v okolju. Zato se začnejo take celice nenadzorovano deliti, tam kjer se namnožijo, se pojavi bula. Strokovno imenujemo tkivo, ki nastane iz takih celic, tumor. Tumor je torej kakršnakoli nenormalna rast novega tkiva, ki se razvije iz katerekoli normalne telesne celice.
Obstajata dve vrsti tumorjev: nenevarni (benigni) tumorji in zlohotni (maligni) tumorji. Nenevarni tumorji rastejo počasi in ostanejo ves čas v tistem tkivu, v katerem so nastali. Po navadi niso škodljivi, razen če rastejo v življenjsko pomembnih organih, ki jih zaradi preobilne rasti ovirajo pri delovanju. V redkejših primerih lahko nenevarni tumorji postanejo zlohotni. Primer nenevarnih tumorjev so npr. razne pege na koži in bule v maščobnem tkivu (lipomi).
Za razliko od nenevarnih tumorjev rastejo zlohotni ali rakasti tumorji (maligni tumorji) hitro. Izraz rak pomeni več kot sto oblik bolezni, ki lahko vzniknejo iz katerekoli celice v skorajda vsakem tkivu v telesu. Ko se rakaste celice razraščajo, vdirajo v okolna tkiva, kjer lahko uničijo živce, razjejo kosti in zaprejo vode. Ena od značilnih lastnosti, ki rakaste celice loči od celic nenevarnih tumorjev, je ta, da se rakaste celice prej ali slej razselijo z mesta nastanka. Celice teh tumorjev se namreč po krvnih ali limfnih žilah širijo na različna mesta in tam začnejo napadati sosednja tkiva in škodovati drugim celicam v okolju. Take novonastale rakaste celice v drugih področjih telesa imenujemo zasevki (metastaze). Iz zasevkov nastajajo novi zlohotni tumorji.
Rakave celice niso več specializirane za opravljanje posebnih nalog v tkivu in se lahko zaradi te nenormalnosti izmuznejo nadzoru hormonov in živcev. Dejansko postanejo zajedavske celice, ki prav nič ne prispevajo k svojemu gostiteljskemu tkivu, pač pa ga celo uničujejo.
Dovzetnost vsakega posameznika za nastanek raka določa njegov genski ustroj, ki je podedovan. Karcinogeni, ki lahko sprožijo raka, zajemajo vse od sončne svetlobe, virusov, onesnaževanja okolja, katrana v tobačnem dimu do dejavnikov v hrani, kot je na primer maščoba. Dva ali več takih kancerogenih dejavnikov hkrati lahko delujejo medsebojno in povzročijo raka na koži ali v notranjosti telesa. |
|