K površinski geomorfološki dediščini prištevamo površinske kraške pojave, zanimive skalne oblike, skalne samotarje, naravna okna, soteske, korita in melišča.

Blejski vintgar		Škraplje
Je naše najbolj znano in obiskano korito. V predzadnji ledeni dobi je bohinjski ledenik zajezil reko Radovno; zaradi velike višinske razlike je bila moč Radovne tako velika, da je v zelo kratkem času izdolbla 1600 m dolgo koritasto sotesko Vintgar.		So nekaj centimetrov do več decimetrov široke in več metrov dolge izjednine na apnenčastem skalnatem površju. So ena od mikroreliefnih kraških oblik. Lepe škraplje so vidne ob vzponu na Golag.
Igla
Igla leži tik ob cesti med Lučami in Solčavo. Približno tri kilometre nad Lučami se pot zoži v kratko, a divjo sotesko in na desni strani že od daleč zagledamo okrog 30 m visok skalni samotar. Nastal je s počasnim preperevanjem in izpiranjem manj odpornih kamnin.