S to metodo ugotavljamo okvare in poškodbe kromosomov v procesu delitve celice – pri mitozi.

Pa si poglejmo najprej, kako poteka mitoza.
Celica vsebuje jedro. Po obliki je jedro okroglo ali ovalno. Jedrna snov je ločena od citoplazme z jedrno ovojnico. V jedru so: kromatin (nosilec dednih lastnosti) – struktura, sestavljena iz DNK in histonskih beljakovin; jedrce – mesto sinteze ribosomske RNK; nukleoplazma – nestrukturirani del jedra; jedrna ovojnica – del endoplazmatskega retikuluma.

Mitoza poteka v več fazah, ki si sledijo po natančno določenem vrstnem redu.

1. V začetku mitoze – v profazi se prične kromatin krčiti in zvijati (se kondenzira).	2. Kondenzacija se v naslednji stopnji delitve – v prometafazi nadaljuje.
3. V metafazi se iz kromatina dokončno oblikujejo kromosomi. Razporejeni so v ekvatorialni ravnini celice. Vsak kromosom je zgrajen iz dveh polovic – kromatid.	4. Kromatidi vsakega kromosoma se v anafazi celične delitve ločita in se premakneta na nasprotna pola celice, kjer bosta nastali hčerinski celici.
5. Kromatide se v telofazi ponovno preoblikujejo (dekondenzirajo) v kromatin.	6. V fazi citokineze se oblikuje v sredini materinske celice celična plošča. Iz ene materinske celice nastaneta dve hčerinski.
7. Interfaza je obdobje med dvema celičnima delitvama. Postopoma se prične celica pripravljati na ponovno delitev.

Poškodbe kromosomov se najpogosteje pokažejo v anafazi in telofazi celične delitve. Toksični učinki snovi se odražajo v omejeni rasti celice oziroma v njeni smrti, genotoksični učinki pa se kažejo v številnih nepravilnostih med samo delitvijo, npr.: kromatin se neenakomerno kondenzira, kažejo se poškodbe delitvenega vretena, kromosom se ne pritrdi na delitveno vreteno, kromatidi se ne ločita popolnoma – nastane anafazni most, lega delitvenega vretena je neobičajna, namesto dveh, nastanejo trije celični poli ...

 
Kromatidi se nista popolnoma ločili. Nastal je anafazni most. To je le ena izmed poškodb kromosomov.