|
|
 |
|
 |
 |
|
Terminološki problemi, na katere naletijo učenci pri razumevanju taksonomskih zahtev
(Avtor: Marjan Rode)
Učitelji zastavljamo učencem naloge. Pri tem uporabljamo izraze opiši, razloži, analiziraj, povej bistvo in podobno. Učenec odgovarja na te zahteve po občutku, ki je navadno pridobljen iz predhodno podobnih situacij. Prepričan sem, da tudi učitelji mnogokrat ravnamo podobno, torej intuitivno. Koristno se je vprašati, kaj od učencev dejansko zahtevamo. To vprašanje se mi zastavlja tudi ob branju navodil šolskih oblasti, na primer v učnem načrtu, kako razumeti tam zapisane zahteve.
V pomoč večji terminološki jasnosti navajam nekaj najpogostejših izrazov, ki jih učitelji uporabljamo pri poučevanju zgodovine. Razlaga teh izrazov je izšla iz prakse, se pa naslanja na Bloomovo, Marcanovo taksonomijo in zglede poučevanja zgodovine v Veliki Britaniji.
Tabela navaja posamezne stopnje zahtevnosti od preprostih do bolj zahtevnih, namenjena je predvsem poučevanju zgodovine. Zavedati pa se moramo, da je učenje kompleksen miselni proces in zato ne moremo določiti ostrih meja med posameznimi stopnjami. V praksi ugotavljamo ne le, da se nadgrajujejo, ampak se tudi prepletajo.
|
NALOGA učencu |
KAJ ZAHTEVAMO od učenca: |
PRIMER |
|
NAVEDI, OBNOVI, NAŠTEJ |
Učenec našteje dejstva, značilnosti, dogodke, elemente vira, jih ne razlaga. |
Navedi elemente slikovnega vira – učenec našteva: osebe, predmete, ozadje ipd.
Učenec navede kdaj, kje, kdo nastopa v poročilu, kratko vsebino poročila. |
|
IDENTIFICIRAJ, PREPOZNAJ |
Prepozna nosilce dogajanja |
Prepoznaj nosilce slovenskega narodnega prebujenja: navede slovensko duhovništvo, izobražence in meščanstvo. |
|
DEFINIRAJ, DOLOČI POMEN |
Opredeli, kaj je problem, ugotovi elemente problema |
Definiraj merkantilizem: ugotovi temeljne značilnosti pojava – merkantilizem je gospodarski sistem 16.–18. stoletja, ko država favorizira trgovino in obrt, da bi povečala svoje narodno bogastvo, s tem svojo vojaško in politično moč. |
|
ANALIZIRAJ, RAZLOŽI, POJÀSNI |
Razčleni značilnosti dogodka, pojava, procesa, teorije. |
Analiziraj revolucijo: ugotovi čas, kraj, vzroke, izvajalce, cilje. |
|
PRIMERJAJ, UGOTOVI, RAZLIKUJ PODROBNOSTI |
Primerja dva dogodka med seboj. |
Primerjaj francosko in oktobrsko revolucijo:
najprej ugotovi značilnosti vsake revolucije posebej (obdobje, nosilci, vzroki, cilji …) – istočasno so s tem postavljeni kriteriji (elementi) za primerjavo:
ugotovi, da se ti dve revoluciji razlikujeta po večini kriterijev, skupen jima je cilj: korenite družbene spremembe. |
|
INTERPRETIRAJ, RAZLOŽI, POJASNI
|
Razloži pomen dogodka, išče ozadje dogodka, ugotavlja medsebojne zveze, povezave s teorijo. |
Interpretiraj pismo papeža Hadrijana knezu Koclju – učenec pismo najprej analizira nato ugotavlja, da želi papež Hadrijan s pismom izraziti podporo širjenju krščanstva med Slovani. |
|
SKLEPAJ, ZAKLJUČI |
Na osnovi primerjav pride do novih ugotovitev:
poišče vzroke, ki pogojujejo novosti, spremembe, reakcije. |
Sklepaj o vzrokih industrijske revolucije – poišče dejstva, ki so se pojavila v Veliki Britaniji v 18. stoletju in se je zato spremenil način proizvodnje. |
|
UTEMELJI, DOKAŽI, ARGUMENTIRAJ |
Svoje stališče utemeljuje (dokazuje, argumentira) s primeri, dejstvi. |
Utemèlji, da je demokracija bolj humana politična ureditev kot diktatura – učenec razčleni demokracijo in diktaturo in najde elemente, ki odgovarjajo zahtevam humanosti. |
|
OCENI, (O)VREDNOTI,
|
Izrazi pozitivno ali negativno stališče do pojava in to argumentira. |
Oceni gospodarski napredek Nemčije po drugi svetovni vojni – učenec ga oceni kot velik napredek in ga argumentira: ljudem se je popravil standard, zato bolj ugodna socialna slika ipd. | |
|
|
 |
 |
|
|
|
|
|
|
