EKOSISTEM – to je lahko gozd, travnik, zelenjavni vrt, polje pšenice, živa meja, ribnik, mlaka; sestavljata ga življenjska združba (to so vsa živa bitja v kakem okolju) in neživo okolje (sem prištevamo sestavo tal, količino anorganskih hranilnih snovi, količino vode, toploto, svetlobo …). 
Ločimo popoln in nepopoln ekosistem .

POPOLN EKOSISTEM – v njem so vse tri temeljne skupine organizmov: proizvajalci (to so rastline, ki pri fotosintezi iz anorganskih snovi tvorijo organsko hrano), porabniki (živali) in razkrojevalci (predvsem bakterije, glive in nekatere živali, ki razkrajajo organske snovi v anorganske).

NEPOPOLN EKOSISTEM – v njem vsaj ena izmed treh temeljnih skupin organizmov manjka; npr. v jamah in globoko v morju ni svetlobe in zato tam ni proizvajalcev.

NARAVNI EKOSISTEM – tisti ekosistem, ki ga človek ni spreminjal. Naravni ekosistemi so gozd, gozdni rob, jezero, mlaka, morje, travnik, puščava, tropski deževni gozd …

UMETNI ali ANTROPOGENI EKOSISTEM – tisti ekosistem, ki ga je človek spremenil. Pogosto se s spreminjanjem poruši tudi naravno ravnovesje. Umetni ekosistemi so umetno narejen ribnik, polje, vrt, mesto, smetišče …

BAKTERIJE – to so drobni enocelični organizmi. Nekatere so pomembni razkrojevalci – prehranjujejo se z organskimi snovmi, ki jih  pretvarjajo v anorganske; nekatere so gospodarsko pomembne – povzročajo kisanje mleka, zelja, repe; nekatere pa so zdravju škodljive – povzročajo nalezljive in druge bolezni.

PREHRANJEVALNA VERIGA – soodvisnost proizvajalcev, porabnikov in razkrojevalcev:
rastlina → → → →→ → → →  rastlinojedec → → → →→ → →  mesojedec → → → → → → → bakterije, glive 
(proizvajalec)               (porabnik)                        (porabnik)                      (razkrojevalci)

Prehranjevalne verige so različno dolge. Vsaka prehranjevalna veriga se začne z rastlino.



PREHRANJEVALNI SPLET – je več med seboj prepletenih prehranjevalnih verig. Živa bitja so med seboj odvisna in drugo z drugim tekmujejo za hrano in prostor.

ŽIVLJENJSKA RAZNOVRSTNOST (biotska raznovrstnost) – raznovrstnost življenja na Zemlji se kaže v številčnosti, različnosti in spremenljivosti organizmov in ekosistemov. Za Slovenijo je značilna velika življenjska raznovrstnost. Nanjo vplivajo raznolikost krajine, prepletanje štirih biogeografskih območij: Alp, Dinarskega gorstva, Panonske nižine, Primorja, veliki, sklenjeni gozdni ekosistemi, raznolikost podnebja in tipov tal.

Življenjsko raznovrstnost ogrožajo razvoj mest, gradnja cest, uvajanje tujerodnih vrst, onesnaževanje vode in zraka, uporaba pesticidov v kmetijstvu, izsuševanje mokrišč …

TUJERODNA VRSTA – rastlinska ali živalska vrsta, ki nekoč ni živela pri nas (v Sloveniji), ampak jo je od drugod prinesel in naselil človek (npr. nedotika, noj).

Nedotika je ena izmed tujerodnih vrst, ki je pri nas že zelo razširjena.



IZUMRLA VRSTA – rastlinska ali živalska vrsta, ki je živela v preteklosti in je danes ni več (npr. dinozavri, protovci).

OGROŽENA VRSTA – rastlinska ali živalska vrsta, od katere živi na Zemlji le še nekaj predstavnikov. Njeno preživetje je ogroženo predvsem zaradi posegov človeka v naravo (npr. velikonočnica, jamski hrošček drobnovratnik, netopir južni podkovnjak, vidra, želva močvirska sklednica, Zoisova zvončnica).

ŽIVI FOSILI –  rastline ali živali, katerih telesna zgradba se ni spremenila že nekaj milijonov let (npr. drevo ginko, brodnik, riba latimerija, kljunaš).

Če želiš izvedeti več o življenjski raznovrstnosti, si poglej:
http://vedez.dzs.si/dokumenti/dokument.asp?id=137
http://www.umanotera.org/index.php?node=42