(Povzeto po učbenikih Bernarda Novak, Biologija 8, in Kazimir Tarman, Biologija – Ekologija)

Največji življenjski prostor na Zemlji so vodni ekosistemi. Poleg oceanov in morij so pomembna še vodna zajetja, ki nimajo neposredne zveze z morjem – jezera, mlake, mokrišča in druge oblike stoječih voda.

Voda nenehno kroži in se pri tem čisti ali onesnažuje. Človek z namakanjem in osuševanjem, spreminjanjem rek v kanale, z umetno zajezitvijo rek ter industrijsko in gospodinjsko porabo vode bistveno vpliva na njeno kakovost in kroženje v naravnem okolju.

Kroženje vode

Onesnažila (polutante), ki jih vnašamo v vode, delimo v enajst skupin.

1. Biotsko razgradljive snovi: so predvsem naravni organski ostanki – ogljikovi hidrati, maščobe in beljakovine. Viri teh so gospodinjstva, kmetijstvo, živilska industrija, tovarne celuloze, rafinerije nafte itd. V aerobnem okolju lahko bakterije razkrojijo njihove odpadke v preproste anorganske spojine. Ta proces imenujemo biološko samoočiščenje. V okolju, kjer primanjkuje kisika ali pa je povsem anaerobno, je razkrojevanje nepopolno. Nastajajo snovi, kot so metan, žveplov sulfid, amoniak, nitriti in še mnoge druge strupene snovi.

2. Kužni mikrobi: povzročajo bolezni, kakršne so tifus, infektivni hepatitis, kolera, disenterija itd.

3. Delci peska in gline: viri tega so rudniške separacije, kjer izpirajo rudo in jo ločujejo od jalovine; gramoznice, kjer izpirajo pesek; cementarne itd. Drobni delci premoga, jalovine, gline itd., ki jih odplavljajo iz separacij v naravne vode, povzročajo njihovo kalnost. Kalnost zmanjša ali celo prepreči osvetlitev vode in s tem vpliva na fotosintezo vodnih rastlin. Delci, ki se usedajo na dno rek, prekrivajo prodnike in mašijo prostorčke med in pod njimi ter s tem uničujejo bivališča vodnih organizmov, ki sodelujejo pri samoočiščevanju voda.

4. Anorganske kemične snovi: sem sodijo kisline, lugi, težke kovine (baker, nikelj, svinec, živo srebro, cink), mineralna olja … Kisline in lugi lahko ubijajo organizme neposredno. Posredno pa vplivajo na vrstni sestav vodnih združb, saj spreminjajo pH vod, od česar je odvisna prisotnost določenih vrst organizmov. Različne soli in težke kovine se izpirajo v naravne vode z industrijskimi in rudniškimi odplakami.

5. Organske spojine: to so nafta, organska topila, barve, laki, lepila, smole … Do izlivov nafte in onesnaževanja površinskih voda ter podtalnice pride pogosto pri nesrečah avtomobilskih in železniških cistern ali izlivih iz naftovodov ali tankerjev.

6. Detergenti in pralna sredstva: vsebujejo belila, mehčala, encime in druge snovi, ki so škodljive za organizme.

7. Rastlinske hranilne snovi iz mineralnih gnojil: tovrstno onesnaževanje je posledica izpiranja gnojil z njivskih tal v tekoče vode in jezera, kjer povzročajo bujno rast alg in modrozelenih cepljivk, njihove mrtve in gnijoče steljke pa povzročajo pomanjkanje kisika in pogin rib ter drugih vodnih organizmov.

8. Biocidi: mednje sodijo insekticidi, rodenticidi, herbicidi, fungicidi … Namenjeni so zatiranju škodljivih žuželk, glodalcev, plevelov, gliv in drugih škodljivcev na vrtovih, njivah in poljih. V površinske vode in podtalnico se izpirajo predvsem iz plitivih in s humusom ter glino revnih tal s padavinami, pranjem škropilnic, zatiranjem plevelov na železniških progah in iz neurejenih deponij z ostanki teh sredstev. Skozi prehranjevalne verige se njihova koncentracija v organizmih povečuje. Procesu pravimo bioakumulacija. Nekatera od teh sredstev so rakotvorna, druga povzročajo nepravilnosti v razvoju zarodkov – pravimo, da so teratogena.

9. Antibiotiki in druga zdravila: pojavljajo se v naravnih vodah predvsem zaradi neustreznega odlaganja neuporabljenih zdravil na komunalnih deponijah, odplak iz farmacevtske industrije in bolnišnic.

10. Radioaktivne snovi: viri so jalovina iz rudnikov urana, jedrske elektrarne, raziskovalni inštituti in bolnišnice, ki uporabljajo radioaktivne snovi pri zdravljenju.

11. Hladilna voda: segreva naravne vode. Učinek je odvisen od temperature izpuščene vode. Pregrevanje naravnih voda pod izpustom hladilnih vod povzroči pogin številnih temperaturno občutljivih organizmov. Zaradi zvišane temperature se zniža koncentracija raztopljenega kisika, hkrati pa se poveča presnova organizmov in s tem tudi njihova potreba po kisiku. Poleg tega so pri višji temperaturi vodni organizmi bolj občutljivi za strupe, namesto običajnih alg pa se razmnožijo modrozelene cepljivke, ki s svojimi izločki dodatno zastrupljajo vodo.
 

Karta prikazuje vodnatost in kakovost rek v Sloveniji. Označene so tudi čistilne naprave.