Pojdi iskat
eGradiva Predstavitve Dejavnosti Od A do Ž
Od A do Ž / Pomembni dnevi in dogodki / Marec / Svetovni dan boja proti tuberkolozi (24. 3.) Pišite nam Tiskaj stran
Tematski projekti
Kaj se dogaja v naravi?
Znamenite osebe
Pomembni dnevi in dogodki
Od A do Ž
PREDSTAVITVE IN DOGODKI
Predstavitve/dogodki
Svetovanja
 Arhiv dogodkov 

UČNA GRADIVA
Pravkar izšlo
V pripravi
Katalog gradiv

INFORMACIJE
Potrditve
 Recenzije
 Vprašajte nas

E-NOVICE
DZS

EPI BRALNE ZNAČKE

Domov
Kontakt
E-revija
Svetovni dan boja proti tuberkolozi (24. marec)
(Povzeto po učbeniku A. Orožen Adamič, K. Sernec, Mikrobiologija)

Tuberkuloza je nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo bacili vrste Mycobacterium tuberculosis. Povzročitelje je leta 1882 odkril nemški zdravnik Robert Koch, zato jim pravimo tudi Kochovi bacili. So ravni ali rahlo ukrivljeni in negibljivi. Bacile tuberkuloze izločajo klicenosci – to so okuženi ljudje in živali, ki še ne kažejo znakov bolezni, ter bolniki z že razvito tuberkulozo. Bacili so odporni proti izsušitvi in razkužilom, občutljivi pa so na toploto in ultravijolične žarke.

 

Za bacil tuberkuloze je značilno, da se zelo počasi razmnožuje. Zato je zelo zahteven za gojitev, saj so drobne kolonije vidne šele po 8 do 10 dneh ali pa še kasneje.

 

Tuberkuloza poteka v dveh oblikah: kot primarna tuberkuloza in postprimarna. Bacil se širi kapljično s človeka na človeka – z vdihanim zrakom pride v pljuča. Po okužbi se najprej razvije primarna tuberkuloza, pri čemer se bacili ugnezdijo v pljučih. Nastane vnetje. Od tu gredo v bezgavke, ki otečejo, in pride do nekroze. Bezgavke poapnijo. Pri 3 odstotkih ljudi bezgavke bacilov ne zadržijo, ampak gredo po limfnih žilah v kri, kar privede do generalizirane tuberkuloze (tuberkuloza možganskih ovojnic, kostna tuberkuloza …).

 

Pri postprimarni tuberkulozi ostanejo bacili v poapnelih bezgavkah živi in se začnejo pri zmanjšani odpornosti organizma razmnoževati. Odziv tkiv je pri vnovični okužbi drugačen kot pri primarni. V tkivih nastajajo granulomi in kaverne. Pojavijo se lahko kjerkoli v telesu (tuberkuloza grla, sečil, možganskih ovojnic, kože, črevesja, pljuč …)

 

Vnovična okužba z bacili iz okolja je redka, saj imunost po primarni okužbi uspešno uniči bacile, ki vdrejo v telo.

 

Pri bolnikih z AIDS-om je tuberkuloza približno petstokrat pogostejša kot pri drugih osebah.

 

Zaradi pojava preobčutljivosti na povzročitelja lahko testiramo imunost proti tuberkulozi s kožnim ali tuberkulinskim testom. Pri tem vbrizgamo v kožo majhno količino tuberkulina (to je beljakovina ali mešanica beljakovin, izoliranih iz bacila Mycobacterium tuberculosis). Če je oseba okužena z bacilom tuberkuloze, se preobčutljivost pokaže po 48–72 urah kot rdečina in otrdlina na mestu vbrizga.

 

Tuberkulozo zdravimo z antituberkulotiki (izoniazid, etambutol …) in antibiotiki (ampicilin, rifampicin, rimaktan …), a je zdravljenje zelo dolgotrajno.

 

Da bi preprečili širjenje tuberkuloze, cepijo s cepivom proti tuberkulozi v prvem letu starosti dojenčke mater, ki so v nosečnosti ali med porodom prebolevale tuberkulozo.

 
© DZS, d. d., (2008 - 2011) | Pravna obvestila | Kolofon | Nagradne igre | Pogoji oglaševanja | Politika piškotkov