Ko je nehala politična samostojnost Sumercev, so prevzeli njihovo politično vlogo in kulturno poslanstvo Akadci. Že proti koncu sumerske dobe je Akadec Sargon ustanovil prvo veliko državo, ki je segala od Perzijskega zaliva do sredine Male Azije. Po koncu zadnje sumerske države se Akadci že očitno delijo na Asirce na severu in Babilonce na jugu Mezopotamije.

I

Mesto Babilon je razmeroma pozno (ok. 1894 pr. n. št.) postalo središče najprej majhne države. Sto let pozneje je Hammurabi (verjetno 1792-50 ali 1728-1686 pr. Kr.) med svojim triinštiridesetletnim vladanjem združil vso Mezopotamijo z nekaterimi sosednjimi državami vred v babilonski državi, ki je obstajala do leta 539 pr. Kr. Njegovo najpomembnejše delo je zakonik, ki je vklesan na črnem stebru (danes v muzeju Louvre v Parizu).

Zakonik se začenja z obširnim uvodom, ki mu sledi kakih 282 odločb, in se konča z daljšo sklepno besedo. Posamezne določbe se večinoma začenjajo z besedami šumma avelum – če človek (občan). Določbe urejajo premoženjsko, ženitno, rodbinsko, dedno in gospodarsko pravo. Zakonik je napisan v klasični babilonščini.

Če je otrok (sin) svojega očeta

udaril,

mu bodo odrezali

roko.

II

Na severozahodu Mezopotamije naseljeni Asirci so živeli v zemljepisno manj ugodnih razmerah kot Babilonci. Neprestani boji z bojevitimi gorskimi rodovi so jih utrdili v vojskovanju, tako da so Asirci pozneje večkrat sami imeli veliko državo, ki se je na zunaj opirala na nasilje in zastraševanje. To državo so uničili združeni Medijci in Babilonci, ki so leta 612 pr. n. št. Osvojili in požgali slavno Asirsko mesto Ninive. O asirski trdoti in celo krutosti priča zbirka asirskih zakonov iz srede drugega tisočletja. Predpisi so ohranjeni v klinopisu na devetih glinastih ploščah, najdenih v stari asirski prestolnici Assurju. Plošče so v muzeju v Berlinu.

Če žena, ki je njen mož umrl,

po moževi smrti iz njegove hiše

ne odide,

če ji njen mož ni ničesar zapisal,

bo stanovala

v hiši svojih sinov, kjer si bo izbrala.

Sinovi njenega moža jo bodo preživljali;

dogovorili se bodo z njo,

(da jo bodo oskrbovali) s hrano in pijačo,

kakor nevesto, ki jo ljubijo,

se ji bodo zavezali.

III

Hetiti so živeli v Mali Aziji. Glavno mesto hetitske države (1770-1200 pr. n. št.) je bilo mesto Hattušas (soteska okoli 150 km vzhodno od Ankare, danes je tam vas Bogaz-köi). Hetitska drava je med leti 1370-1200 pr. Kr. Spadala med velesile vzhodnega Sredozemlja. Uničilo jo je preseljevanje »pomorskih ljudstev«, ki je kakor plaz uničilo vse države od Male Azije do egiptovskih mej, kjer jih je zaustavil faraon Ramzes III.

Hetiti so si prizadevali urediti medsebojne odnose s podrobnimi predpisi. Poleg zbirke zakonov, obsegajoče okoli 200 odločb, so ohranjeni tudi predpisi za razne visoke državne funkcionarje. Večina teh napisov je v muzejih v Istambulu, Ankari ter Berlinu.

Če goveda zaidejo na (tuje)polje in (jih) tam najde lastnik polja,

(jih) en dan zapreže. Brž ko zvezde pridejo,

jih žene nazaj k njihovemu lastniku.