Dežja je sicer v Asiriji malo, vendar žitne korenine ne pogrešajo vlage, ker se polja namakajo iz reke, in žito raste in zori, čeprav pod drugimi pogoji kakor v Egiptu, kjer reka sama preplavlja zemljo: V Babiloniji opravljajo napajanje prekopov človeške roke in črpalke. Zakaj pokrajina je kakor Egipt križem preprežena z jarki; največji prekop, usmerjen proti jugovzhodu, je ploven in veže reko Eufrazes s Tigrisom, ob katerem je stalo mesto Ninive. Ni je dežele, kakor jaz vem, prikladnejše za pridelovanje žita mimo Asirije. Drugo drevje tu sploh ne uspeva, ne smokva, ne trs, ne oljka; za žitni posev pa je zemlja tako rodovitna, da daje v normalnih razmerah po dvestokraten, če je letina posebno dobra, pa tudi po tristokraten obrodek. Pšenični in ječmenovi listi dosežejo tu zlahkoma širino štirih palcev. Proso in sezam zrasteta do drevesne višine, to sem videl, vendar o tem raje ne govorim, ker dobro vem, da se mora bralcem, ki niso bili v Babiloniji, že to zdeti močno pretirano, kar sem povedal o žitnih vrstah. Olja ne poznajo drugega mimo sezamovega; pač pa rastejo dateljnove palme po vsi nižini in večidel tudi rodijo. Iz njih sadežev pripravljajo užitno testenino, vino in sladkor …

Zdaj pa nekaj besed o tem kar imam – poleg mesta samega kajpa – za najzanimivejšo posebnost v ti deželi: mislim plovila, ki vozijo niz Eufrat v Babilon: vsa so namreč okrogla in iz usnja. Izdelujejo jih takole: V deželi Armencev, ki prebivajo nad Asirijo, si narežejo vrbovega protja, iz njega spleto ogrodja, odzunaj pa jih prevlečejo s kožami, ki ne puščajo. Vozila nimajo ne kljuna ne krme, ampak so povsem okrogla kakor ščit. Vse vozilo napolnijo s slamo, nato nalože tovor in spustijo po reki. Naklad sestoji večidel iz palmovega vina v trebušastih vrčih. Plovila ravnata z vesli dva pokonci stoječa moža, eden veslo priteza, drugi odbija. Velikost vozil je različna, od zelo velikih do prav majhnih. Največja nosijo pet tisoč talentov naklada. Na vsakem vozilu je živ osel, na večjih tudi po več. Ko pristanejo v Babilonu in razpečajo blago, postavijo tudi ogrodja vozil s slamo vred na dražbo, kože pa naprtijo oslom in se napotijo peš nazaj v Armenijo. Zakaj proti vodi (tako grajena) plovila ne morejo voziti, ker je reka prederoča. To je tudi vzrok, da jih ne izdelujejo iz lesa, temveč iz kož. Ko pridejo s svojimi osliči zopet v Armenijo, si napravijo po istem kopitu nova plovila.

            Toliko o asirskih vozilih. Oblačijo pa se takole: Spodaj nosijo platneno srajco dopetačo, nad njo robačo iz ovčje volne; okoli te si ogrinjajo kratek bel plašč. Obutev je domačega izvora in do malega podobna boiotskim opankam. Dolge lase si povezujejo s povezačami, natirajo se po vsem telesu z dišečimi mazili. Vsak ima svoj pečatni prstan in z roko obdelano palico, na vrhu vsake palice je kot grb izrezljano jabolko ali roža ali lilija ali orel ali kaj podobnega; palice brez grba jim ni dovoljeno nositi. Taka je njih noša.

Herodot

Ninive = prestolnica nekdanje Asirske države ob reki Tigris

Palec = približno 2 cm

Pritezaje, odbijanje = vesli so uporabljali kot krmilo, da se čoln, ki je plul po s tokom po reki navzdol, ne bi začel vrteti.

Talent = utežna mera