I.

Ptah-hotep, vezir faraona Asosija (V. dinastija, okoli 2400p. n. št.), sporoči sinu svoje življenjske izkušnje:

Ne bodi ošaben zaradi svojega znanja! Posvetuj se z nevednim kakor tudi s tistim, ki (mnogo) ve!

Vezir = najvišji faraonov uradniik

Tempeljski pisar Ani daje sinu nauke za srečno življenje. Izvirnik je ohranjen na papirusu v kairskem muzeju. Besedilo je nastalo med 11. in 8. stoletjem pr. Kr.:

Ne govori mnogo! Bodi molčeč in srečen boš. Ne bodi čenčav!

Nikar ne reci (smrti): »Premlad sem zate, da bi me vzela,« kajti ti ne poznaš svojega smrtnega (dneva). Kadar smrt pride, pobere otroka, ki je v materinem naročju, prav tako kakor tistega, ki je dosegel visoko starost.

Ne sedi, kadar stoji (tisti, ki je) starejši od tebe ali tisti, ki je po svojem poklicu višji.

Ne jej kruha, kadar drugi trpi pomanjkanje in ti (obenem) ne iztegneš roke po kruhu (tudi) zanj … človek ni nič. Eden je bogat, drugi reven, medtem ko kruh ostane … mož, ki je bil lani bogat, je letos berač.

Ne nadziraj svoje žene v njeni hiši, če veš, da je dobra (gospodinja). Ne reci ji: »Kje je to? Prinesi nam«, (če) je (vendar to) dala na prvo mesto. Tvoje oko naj gleda tja, ti pa molči, da s tem pripoznavaš njene vrline.

Podvoji kruh, ki ga daješ svoji materi. Nosi njo, kakor je ona (tebe) nosila. Veliko breme je imela s teboj: ko si bil rojen po svojih mesecih, se je mučila s teboj naprej, (dojila te je tri leta). Ni se ji studil tvoj iztrebek … pošiljala te je v šolo, kjer si se učil pisati in vsak dan 8 je bila s teboj) s kruhom in pivom iz svojega doma.

Če dorasteš v mladega moža in si vzameš ženo in se naselita v tvoji hiši, tedaj imej pred očmi, kako te je tvoja mati rodila in kako te je v vsem spravila pokonci. Naj te ne graja in naj ne dviga svojih rok k Bogu in on naj ne sliši njenega krika.

Amen-em-ope, visok faraonov uradnik, nadzornik upravljanja žitnic in razdeljevanja njiv (po vsaki poplavi so zemljišče na novo razdelili), je za svojega najmlajšega sina, ki je bil tempeljski uradnik, napisal zbirko naukov v tridesetih poglavjih. Besedilo je na hieratskem Papirusu v Britanskem muzeju v Londonu. Ohranjen prepis je bil napisan med desetim in šestim stoletjem pr.n. št.:

Ne preprečuj nobenemu človeku, da pride čez reko, če imaš na brodu še prostor.

Če vidiš, da revež, ki ti je mnogo dolžan, zaostaja s plačilom, tedaj razdeli (njegov dolg) na tri dele: dva dela odpusti, samo tretjina naj ostane.

Biti pohvaljen kot človekoljuben, je boljše kakor bogastvo v skladišču; (hlebi) kruha z veselim srcem so boljši kakor bogastvo.

Ne govori hinavsko s človekom …

Naj ne bo neskladnosti med tvojim srcem in tvojim jezikom, da bodo tvoja prizadevanja srečno uspevala.

Ne varaj nikogar s pisalom na papirusovem svitku.

Varuj se prestavljati meje med njivami, da te strah ne vzame.

Ne razdiraj brazde na njivi drugega, orji na svojih poljih, da (tu) najdeš, kar potrebuješ in da dobivaš kruh iz svojega lastnega skednja.

Nikar ne opazi (»spoznaj«) vdove, če jo zalotiš (da pobira klasje?) na (tujih) poljih … nikar ne odrini tujca od svojega vrča.

Hieratska pisava = poenostavljena hieroglifska pisava, ki so jo uporabljali predvsem za pisma in literarne spise. Pozneje jo je izpodrinila še preprostejša demotska pisava.