Povzeto po učbeniku Zgodovina 3 avtorjev dr. Janeza Cvirna in dr. Andreja Studena

Beseda pacifizem kot oznaka za celoto individualnih in kolektivnih prizadevanj za mirno reševanje sporov med državami izvira iz leta 1901. Prvi jo je uporabil predsednik Mednarodne lige za mir in svobodo Emil Arnaud.
Prizadevanja za mirno reševanje sporov so se pojavila že v času napoleonskih vojn. Po Napoleonovem porazu so se zlasti v Veliki Britaniji in ZDA (pod vplivom kvekerjev) okrepila prizadevanja za dosego »večnega miru«. V ZDA so prva mirovna društva začela nastajati po letu 1815, v Veliki Britaniji pa je leta 1816 nastala Peace Society. Leta 1830 je bila Družba za mir ustanovljena tudi v Ženevi. Omenjena društva so iz verskih razlogov pozivala k mirnemu reševanju sporov med državami. Leta 1843 so se sestala na prvem mednarodnem mirovnem kongresu v Londonu. Londonski konferenci so v letih 1848-53 sledili še mirovni kongresi v Bruslju, Parizu, Frankfurtu, Londonu, Manchestru in Edinburghu. V drugi polovici 19. stoletja se je mirovno gibanje krepilo skoraj v vseh evropskih državah. Nastajala so različna mednarodna društva, npr. leta 1867 v Ženevi ustanovljena Mednarodna liga za mir in svobodo, v posameznih državah pa nacionalna združenja, npr. Avstrijska mirovna družba (1891), ki jo je ustanovila pisateljica Bertha von Suttner, avtorica znamenitega romana Dol z orožjem in dobitnica Nobelove nagrade za mir.

Za mirno reševanje sporov med državami in razorožitev ter za ugovor vesti so se zavzemali zlasti v okviru ženskega in socialističnega delavskega gibanja. Na ustanovitvenem kongresu druge internacionale leta 1889 v Londonu so zahtevali odpravo mirnodobne vojske in vzpostavitev mednarodnega razsodišča za mirno reševanje sporov med državami. Toda argumenti mirovnikov niso prepričali velesil, da prenehajo oboroževalno tekmo in poskušajo rešiti spore po mirni poti.
Na prvi haaški mirovni konferenci leta 1899 so se velesile dogovorile le o razsodišču za neobvezno poravnavo sporov med državami ter sprejele konvencijo o pravilih in običajih kopenskega in pomorskega vojskovanja. Na drugi mednarodni mirovni konferenci v Haagu leta 1907 so predstavniki 44 držav sprejeli sporazum o mirnem urejanju meddržavnih sporov (ustanovili so stalno razsodišče v Haagu z mednarodnimi pristojnostmi razsojanja) ter določilo, da mora biti pred začetkom vojnih dejanj nedvoumno sporočena vojna napoved. Tudi tokrat je propadlo prizadevanje za nadzorovano razorožitev in zagotovitev miru.
Mirovno gibanje je vplivalo na velesile, da so se na mednarodnih konferencah začele pogovarjati o problemih vojne in miru, a ni uspelo v nobeni evropski državi preprečiti naraščajočega militarističnega razpoloženja.

Mavrična zastava je postala leta 2002 med protesti proti vojni v Iraku mednarodno sprejet simbol mirovnega gibanja.
(Vir: www.wikipedia.org)