K temu, da je bil za delavski dan izbran 1. maj, so prispevali dogodki v Chicagu, kjer se je 1. maja 1886 začela vsesplošna stavka za osemurni delavnik. Vstaje se udeležilo okrog 350.000 delavcev, ki so se spopadli s policijo. V streljanju je šest delavcev obležalo mrtvih, okrog 50 pa jih je bilo ranjenih. Ko je policija 4. maja na trgu Haymarket skušala razgnati protestno zborovanje, je nekdo vrgel bombo in spet se je začelo streljanje. Mrtvih in ranjenih je bilo še več. Proti delavskim voditeljem se je čez dva tedna začel kazenski proces. Pet so jih obsodili na smrt, tri pa na dosmrtno ječo.

Sklep o 1. maju kot prazniku dela so sprejeli predstavniki delavskih strank na zasedanju druge internacionale 20. junija 1889 na predlog francoskega delegata Lavigneja. Prvi maj, dan dela in mednarodne delavske solidarnosti, se je prvič praznoval leta 1890 (tudi v slovenskih krajih). Na prvomajskih praznovanjih so poleg boja za osemurni delavnik prišle na plan tudi zahteve po političnih svoboščinah, predvsem za enakopravno, splošno, direktno in tajno volilno pravico. V začetku 20. stoletja pa je postajal vedno bolj aktualen tudi boj proti militarizmu in imperializmu, boj za mir.