Zakaj se bojimo klopov?

Čim skopni sneg in se malo otopli, klopi “spet zaživijo”. Prištevamo jih med pajkovce. Razširjeni so po vsem svetu. So najpogostejši prenašalci patogenih virusov, bakterij in praživali.

Razvijajo se v štirih stopnjah. Iz jajčeca se izleže ličinka, ta se spremeni v nimfo, ki se nato preobrazi v odraslega klopa. Vse razvojne oblike klopov se hranijo s krvjo. Večina klopov potrebuje za razvoj v odraslo stanje kar dve leti. Nekatere vrste klopov lahko živijo več let. Klopi se zadržujejo predvsem na podrastju mešanih gozdov do višinske meje 1600 m, na travnikih z visoko travo, v zelo sušnem okolju se izsušijo in poginejo.

Lajmsko boreliozo povzročajo spiralne bakterije (spirohete) iz rodu Borrelia.

Bolezen je dobila ime po mestu Lyme v državi Connecticut (ZDA), kjer so jo prvič ugotovili kot artritis pri otrocih. Po dolgem proučevanju je leta 1982 Willy Burgdorfer prvi opisal spiroheto, ki povzroča to bolezen. Toda podobna bolezenska znamenja so v Evropi opisali že pred 100 leti! Tudi v Sloveniji so znana bolezenska znamenja lajmske borelioze že več kot 40 let, toda zdravniki jim niso posvečali pozornosti.

V Sloveniji je poglavitni prenašalec borelij ščitasti klop Ixodes ricinus. Borelije lahko prenašajo tudi drugi členonožci, ki sesajo kri: komarji, obadi, mušice. Toda njihov pomen v primerjavi s klopi ni pomemben. Različne vrste borelij so po svetu različno razširjene.

Znamenja bolezni so pri posamezni povzročiteljici dokaj značilna in je zato za določeno področje tudi značilna oblika bolezni. Bolezen se pojavlja vse leto, toda ker je vezana na aktivnost klopov, je največ primerov od spomladi do jeseni. V nekaterih predelih Slovenije je okuženih kar polovica klopov!

Po vbodu klopa se najpogosteje pojavi kožna sprememba, ki se imenuje erythema migrans.

Rdečina, ki se širi navzven, nato v sredi običajno pobledi in lahko izgleda kot obroč. Bakterije se s kože lahko razsejejo po vsem organizmu. Specifična protitelesa, ki nastajajo, niso sposobna popolnoma uničiti borelij. Ugotovili so tudi, da nekatere borelije v tkivih preživijo tudi po zdravljenju z antibiotiki.

Lajmska borelioza se lahko kaže z različnimi bolezenskimi znamenji: od blagega, asimptomatičnega (netipičnega) poteka, do hudih sprememb v različnih organskih sistemih. Najpogosteje so prizadeti koža, živčevje in sklepi. Lahko pride do okvar srca, oči, ledvic, jeter in limfatičnega sistema. Možna je tudi okužba ploda skozi posteljico.

Ugotovili so, da je razmeroma varen čas za odstranitev prisesanih klopov, preden se borelije skozi rano razširijo v telo gostitelja, 24 do 48 ur (borelije so namreč v črevesju klopov).

Klopni meningoencefalitis

Klopni meningoencefalitis je virusna bolezen centralnega živčevja

Po vbodu klopa se začne virus razmnoževati na mestu okužbe. Tu praviloma ni opaziti bolezenskih sprememb. Po določenem času virusi vdrejo v kri, s krvjo pridejo v možganske kapilare. Tu prestopijo skozi steno možganskih žil v možgansko tkivo, kjer delujejo litično na živčne celice.

Inkubacija traja povprečno 7 do 14 dni.

Infekcija lahko poteka brez simptomov, kot blaga vročinska bolezen, ali z znamenji vnetja možganov in možganskih ovojnic. Potek bolezni je odvisen od količine virusa, od njegove virulence in od obrambnih zmožnosti organizma.

Pri 75 % bolnikov poteka klopni meningoencefalitis v dveh fazah. Prvo obdobje traja nekaj dni. Izraža se z neznačilnimi bolezenskimi znamenji, ki so podobni gripi (slabo počutje, bolečine v mišicah, glavobol in vročina). Sledi večdnevni razmak, ko je bolnik navidezno zdrav. Drugo obdobje bolezni traja 3 do 12 dni in se izraža z znamenji prizadetosti osrednjega živčevja. Začne se akutno z vročino, glavobolom, bruhanjem, otrplostjo tilnika in včasih nezavestjo.

Kako preprečimo okužbo

Okužbe z virusom lahko preprečujemo na več načinov. Najpomembnejša je zaščita pred vbodi klopov. Pri tem uporabimo ustrezno zaščitno obleko in obutev, ker klopi živijo v podrasti. Čim večjo površino telesa pokrijemo s svetlimi oblačili, na katerih klope lažje opazimo. Pomembna je tudi uporaba repelentov, ki s svojim vonjem odganjajo klope. Po vrnitvi iz narave pregledamo vse telo in prisesanega klopa čimprej odstranimo. Najraje se zadržujejo na mehkih predelih kože in na lasišču.

V Sloveniji je za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnostim infekcije, kot so na primer gozdni delavci, obvezno celjenje.

Priporoča pa se cepljenje vsem, ki živijo na nevarnih območjih ali prihajajo nanje. Vakcina, ki se uporablja je iz inaktiviranega virusa in je varna ter učinkovita, stranski učinki so redki in blagi. Cepljenje je potrebno obnoviti po treh letih.