(Povzeto po knjigi Peter Stušek BIOLOGIJA ČLOVEKA)

Nezaželeno nosečnost lahko preprečimo z različnimi kontracepcijskimi metodami, ki delujejo tako na osnovi naravne kot tudi umetne kontracepcije. To je vsaka metoda, ki prepreči oploditev, neglede na to, kako jo izvajamo. Preden pa se odločimo za katero od kontracepcijskih metod, je najbolje, da se prej posvetujemo z zdravnikom.

Ena od najstarejših naravnih kontracepcijskih metod je umik spolnega uda (coitus interruptus). Gre za metodo, pri kateri moški umakne spolni ud iz nožnice, preden izbrizga seme. Ker pa pride včasih do izliva semenske tekočine še pred orgazmom, ta postopek še zdaleč ni zanesljiv.

Za boljše razumevanje temperaturne metode je treba vedeti, da menstruacijski ciklus, ki traja od prvega dne menstrualne krvavitve do prvega dne naslednje menstruacije, urejata dva hormona. Oba izločajo jajčniki. Prvi, foliklov hormon, ne vpliva na spremembo telesne temperature, drugi hormon, progesteron, pa povzroči, da se dvigne telesna temperatura za dve do tri desetinke stopinje Celzija. Vendar začne ta hormon delovati šele po ovulaciji. Zato lahko z merjenjem temperature razmeroma točno ugotovimo ali se je že pojavila ovulacija. Temperaturna metoda terja skrbno zapisovanje temperature, ki jo zmerimo v danki ali pod jezikom in zapisujemo na temperaturni list. Pri ciklusu, ki traja približno 28 dni, obsega temperaturna krivulja štiri faze. Med menstruacijo pade temperatura pod 37 ° C in ostaja razmeroma nizka do ovulacije (predovulacijska faza). Ob ovulaciji se temperatura zviša, bodisi nenadno od danes na jutri, bodisi postopoma v nekaj dneh. Pogosto se pojavi pred povišanjem krivulje še kratek temperaturni padec, ki pomaga določiti čas ovulacije. Potem ostaja temperatura več dni povišana nad 37 ° C (poovulacijsko obdobje), a največ tri dni. Dalj časa ostaja temperatura povišana le, če je ženska zanosila. Razen v prvih treh dneh je obdobje povišane temperature razmeroma varno, ker so takrat tako imenovani neplodni dnevi. Potem temperatura pred začetkom menstruacije zopet pade.

Pri mehanskih kontracepcijskih sredstvih je zelo razširjen kondom. To je na enem koncu zaprta tanka, gumijasta ali plastična cevka, ki je zaradi lažje namestitve običajno namazana. Na zaprtem koncu ima rezervoar, ki zadrži izbrizgano semensko tekočino. Kondom je treba skrbno navleči na nabrekel spolni ud pred spolnim občevanjem. Konico kondoma, kjer je rezervoar, je treba med nameščanjem iztisniti, da v rezervoarju ni zraka. Zračni mehurček bi zaradi pritiskanja med izbrizganjem semenske tekočine lahko povzročil razpok kondoma. Pri izvlečenju spolnega uda iz nožnice je treba paziti, da se kondom ne sname. Zato je potrebno še prej, preden po izbrizganju semena nabreklost spolnega uda upade, ojačan rob kondoma pridržati in izvleči iz nožnice.

Diafragma je polkrožna kupola iz tanke gume s kovinsko vzmetjo v robu. Diafragmo je treba vstaviti v nožnico tako, da nožnično votlino neprepustno razdeli v dva dela: v gornji del, kjer je maternični vrat oziroma ustje v maternico in v spodnji del, kjer poteka občevanje. Prav zato je treba skrbno izbrati pravšnjo velikost diafragme, ki jo določi zdravnik. Zdravnik nauči žensko tudi vstavljati in preverjati pravilnost namestitve, tako da se prepriča, če je maternični vrat resnično prekrit in zaščiten. Le v takem primeru je diafragma uporabna brez skrbi. Diafragmo ženska odstrani čez osem ur.

Če se ženska odloči za kontracepcijo s tabletami, je treba upoštevati nekaj pravil. Večino kontracepcijskih tablet prodajajo v ploščicah po 21 tablet. Pod vsako tableto je navadno zapisan dan v tednu. Tablete je treba jemati tri tedne vsak dan in sicer ob določeni uri. Potem sledi sedemdnevni odmor s prekinitveno krvavitvijo. Če ženska zamudi pri jemanju tablete za več kot 12 ur, ni več varna pred neželeno nosečnostjo. Kontracepcijske tablete so sicer učinkovite že prvi mesec, se pravi od tistega dne, ko jih ženska začne jemati, a je bolje, če nekaj dni počaka, da se prepriča, če jih organizem dobro prenaša.