Letne in dnevne učne priprave

Podrobne, posodobljene in pripravljene po novih učnih
načrtih najdete v rubriki OŠ oziroma v rubriki Vedežev e-paket!

Raziskovalec se je vrnil v domovino in ljudje so nestrpno želeli izvedeti vse o Amazonki. A kako bi mogel z besedami opisati občutke, ki so mu preplavili srce, ko je videl cvetlice osupljive lepote in slišal glasove nočnega življenja v pragozdu. Kako naj pove ljudem, kaj je čutil v srcu, ko je zaznal nevarnost divjih zveri, ali ko je v kanuju veslal čez zahrbtne vrtnice v reki.

Rekel je: »Pojdite in si sami oglejte. Ni namreč ničesar, kar bi nadomestilo osebno tveganje in osebno izkustvo.« Da bi jim pomagal, je narisal zemljevid amazonskega področja. Ljudje so pograbili zemljevid, ga dali v okvir in izobesili v mestni hiši. Prerisovali so ga in vsakdo, ki si je preskrbel kopijo, se je že imel za strokovnjaka za Amazonko – kaj ni poznal vsakega rečnega ovinka in zavoja ter vedel, koliko je reka široka in globoka in kje so brzice, kje vrtinci in slapovi?
Raziskovalcu je postalo žal, da je napravil zemljevid.

Morda bi bilo bolje, ko ne bi bil ničesar narisal … 
(Anthony de Mello, Žabje zgodbe)


Da bi učiteljem olajšali izdelavo lastne letne priprave, smo zbrali različne primere iz prakse. Primeri letnih priprav, ki jih objavljamo, so nastali ob uporabi učbenikov, delovnih zvezkov, delovnih učbenikov založbe DZS.
Ponujamo vam različne primere, da bi med njimi našli zgled, ki je najbližji vašemu načinu dela. Nobeden od primerov ni "recept", nobenemu ne dajemo prednosti. Zavedamo se, da sta oblika in obseg letne priprave stvar presoje in modrosti vsakega posameznega učitelja. Objavljeni primeri se razlikujejo po nekaterih elementih, npr. po časovni opredelitvi (načrtovanje po tedenih, tematskih sklopih, urah), vsi primeri pa vsebujejo splošne in operativne cilje iz učnega načrta.
Kako bomo izdelali letno pripravo sami, kateri zgled je po naši oceni najboljši, je odvisno od tega:
- kaj nam pomeni znanje,
- kakšne vrste ciljev si pri učenju zastavljamo,
- kaj želimo, da bi učenci znali, razumeli, uporabljali …,
- kako razumemo učenje za prihodnost.

Ne pozabimo: timskega dela se učimo tako, da timsko delamo. Spretnosti in veščin se učimo tako, da jih urimo in uporabljamo. Prav je, da učimo spraševati in ne le odgovarjati. Opazovanja se ne učimo z govorjenjem. Znanje ni kopica podatkov, ni urjenje spomina in "prenašanje" dokončnih resnic. Učenje je uspešnejše, če je aktivno.

Vera Čonč, avtorica gradiv DZS