Albert Einstein, nemško-švicarsko-ameriški fizik, rojen 14. 3. 1879 v Ulmu (Nemčija), umrl 18. 4. 1955 v Princetonu (ZDA). Einstein je najbolj znan po svoji teoriji relativnosti. Leta 1921 je dobil Nobelovo nagrado za fiziko za razlago fotoelektričnega pojava. Znan je postal leta 1905, ko je razvil teorijo relativnosti, razložil fotoelektrični pojav in Brownovo gibanje, to je gibanje mikroskopskih delcev v suspenzijah, ki ga je opazil škotski botanik Robert Brown leta 1827. Videl je, da se zrnca cvetnega prahu v vodi neurejeno gibljejo v vse smeri. Einstein je to gibanje pojasnil s trki molekul. To je bil prvi pojav, ki je pokazal vpliv posameznih molekul, tako da je bila s tem atomska teorija zgradbe snovi dokončno sprejeta tudi med največjimi dvomljivci.

Angleška odprava londonske kraljevske astronomske družbe je ob sončnem mrku leta 1919 izmerila odklon svetlobe v gravitacijskem polju Sonca in s tem potrdila napoved teorije relativnosti nemškega znanstvenika. Einstein je čez noč postal slaven. Že med vojno si je prizadeval za mir in po uspehu ekspedicije je za londonski Times poljudno opisal svojo teorijo, tudi z namenom, da bi izboljšal razumevanje med obema narodoma, ki sta si stala nasproti med vojno. Opis je zaključil s šaljivim opisom relativnosti: “Danes me v Nemčiji imenujejo nemškega učenjaka, v Angliji pa švicarskega Žida. Če bi se kdaj zgodilo, da bi postal nepriljubljen, bi me Nemci imeli za švicarskega Žida, Angleži pa za nemškega učenjaka!”

Nekaj podobnega se je v času nacizma res zgodilo. Einstein je bil ob Hitlerjevem prevzemu oblasti na obisku v ZDA, ki so takrat postale njegova nova domovina. V obdobju hladne vojne si je kot prepričan mirovnik močno prizadeval za odpravo jedrske grožnje, za katero je bil delno odgovoren tudi sam, saj je s pismom ameriškemu predsedniku Rooseveltu odločilno vplival, da so se ZDA odločile narediti atomsko bombo. Ob nastanku židovske države so Einsteinu ponudili mesto predsednika Izraela, vendar se je zahvalil za zaupanje in se še naprej ukvarjal s fiziko.