Zakaj ima poslušanje v medosebnem sporazumevanju posebno mesto?
Kako govoriti, da bo glas naš instrument?

Kako samozavestno nastopiti pred publiko in kako premišljeno izbrati besedo v zasebnih položajih? Zakaj brez pisne predpriprave ni učinkovitega govora?

Zakaj in kako interpretativno brati?

Kako se naučiti prepričati in kako se odzvati, ko nas prepričujejo drugi?

Kako ločiti zrnje od plev?

Na ta in druga vprašanje skuša v teoretičnem delu in z vajami odgovoriti priročnik, ki je v prvi vrsti namenjen učiteljem slovenščine in njihovim dijakom, pa tudi vsem tistim, ki verjamete, da se jezika učimo vsak dan, s skrbno in zavestno rabo njegove žive podobe.

Priročnik se osredotoča na predstavitev štirih komunikacijskih dejavnosti, na katerih temelji tudi veljavni učni načrt, to so poslušanje, govorjenje, branje in pisanje. Njihovo obravnavo nadgrajuje s poglavjema o prepričevanju ter o kritičnem presojanju besedno in nebesedno oblikovanih sporočil. Ponuja pomoč pri praktičnem delu v razredu, saj so teoretični opisi smiselno nadgrajeni s številnimi vajami, ki naj bi jih v razredu (ali posamični uporabnik tudi zunaj njega) izvedli kot govorne nastope. Zaradi pomena, ki ga imajo v sodobnem svetu različne oblike komunikacije, predvideva postopno urjenje veščin javnega nastopanja, hkrati pa razumevanje retorike za današnjo rabo širi tudi v zasebne položaje, v katerih je enako pomembno, da smo pozorni, vešči in predvsem zavestni uporabniki besede svoje materinščine.

Več o knjigi:

 www.kultura-besede.si

Poglavja v priročniku so povezana z učnim načrtom za pouk slovenščine v gimnazijah in drugih srednjih šolah, vključujejo pa tudi teme učnega načrta za izbirni predmet Retorika v 9. razredu osnovne šole.