Leto	Število udeleženk
1991	30
1995	42
2000	53
2006	66

To je velika prireditev. Udeležujejo se je ekipe z vseh celin. Najmanj jih je iz Afrike, iz Evrope sodelujejo skoraj vse države. Vsaka ekipa ima (do) štiri tekmovalce in (do) dva mentorja. Ekipe lahko pripeljejo tudi opazovalce in goste, tako da je prisotnih več kot 400 ljudi. Veliko je tudi osebja, ki se ukvarja z organizacijo.

MKO nima stalnega sedeža in proračuna. Ima dva organa: mednarodno žirijo in krmilni odbor. Mednarodna žirija je sestavljena iz mentorjev ekip in predstavlja zakonodajno telo. Sprejema pravila MKO, voli člane krmilnega odbora, razpravlja o besedilih nalog in sprejema končna besedila tekmovalnih nalog. Nadzira potek tekmovanja in določa dobitnike medalj. Žirija lahko tudi sankcionira ekipe, ki bi kršile pravila MKO. Krmilni odbor (steering commitee) sestavljajo iz predstavnikov svetovnih regij ter predstavnikov organizatorja prejšnje, sedanje in bodoče olimpijade (skupaj devet ljudi). Odbor se sestaja enkrat letno v državi, ki bo organizirala naslednjo olimpijado in tudi med olimpijado. Ukvarja se s tehničnimi in organizacijskimi vprašanji, predlaga žiriji spremembe ali dopolnitve pravil ipd. Pravila, po katerih deluje MKO, so se postopoma razvijala in jih še vedno dopolnjujejo. Zbrana so v knjižici Regulations of the International Chemistry Olympiad.

Tekmovanje je vsakič v drugi državi. Načelno naj bi vse države udeleženke vsaj enkrat organizirale olimpijado. Za majhne države je organizacija olimpijade velik finančni zalogaj. Nekatere države so jo organizirale že večkrat, npr. Rusija oz. SSSR je bila organizator v letih 1972, 1979, 1996 in bo tudi leta 2007, Madžarska pa je bila organizator v letih 1970, 1975, 1987 in bo tudi leta 2008.

Organizator povabi ekipe vseh držav, ki so sodelovale na prejšnji olimpijadi. Poleg tega se prijavljajo nove države, ki prvi dve leti sodelujejo le kot opazovalke brez tekmovalcev. Organizator pripravi vse potrebno za izvedbo tekmovanja in nastanitev ekip (štirje tekmovalci in dva mentorja) na svoje stroške. Ekipe plačajo stroške prevoza do mesta poteka olimpijade ter kotizacijo.

Tekmovanje je sestavljeno iz dveh delov, praktičnega (laboratorijskega) in teoretičnega.
Pri praktičnem delu morajo dijaki pokazati znanja po navadi iz dveh področij: iz kemijske analize (volumetrična analiza, fotometrija, manipulacija vzorca, včasih kvalitativna analiza) in preparativne kemije (osnovne operacije pri preparativnem delu in čiščenju produkta). Ocenjuje se točnost analize in obdelava rezultatov, pri preparativni kemiji pa izkoristek in kvaliteta produkta. Dijaki imajo težave z nepoznavanjem opreme in pomanjkanjem praktičnih veščin. Dan pred tekmovanjem jim pokažejo rokovanje z aparaturami in jim dajo varnostna navodila.



Pregled opreme v laboratoriju pred tekmovanjem (Gyeongsan, 2006)

Teoretični test je sestavljen iz več nalog z različnih področij kemije (anorganska, organska, fizikalna itd.), pogosto so naloge interdisciplinarne. Reševanje testnih nalog iz teoretičnega in praktičnega dela traja po 5 ur. Tekmovalci dobijo naloge v svojih maternih jezikih, tako da v razumevanju besedil ni razlik med dijaki.

Prevajanje testnih nalog (Tajvan, 2005)

Kot primer poteka tekmovanja si oglejmo program letošnje 38. Mednarodne kemijske olimpijade v Gyeongsanu v Republiki Koreji, od 2. do 11. julija 2006.

	Mentorji	Dijaki – tekmovalci
prvi dan	·       prihod, registracija in nastanitev ekip (mentorji in dijaki so nastanjeni ločeno in med tekmovanjem ne komunicirajo, vsaka ekipa dijakov dobi svojega lokalnega vodiča)
drugi dan	Otvoritvena slovesnost
	·       pregled laboratorijev ·       dobijo besedila testnih nalog za praktični del ·       prva seja mednarodne žirije – usklajevanje besedila testnih nalog	·       predstava taekwondoja
tretji dan	·       prevajanje besedil testnih nalog za praktični del ·       popoldanski izlet ·       dobimo besedila testnih nalog iz teorije	·       celodnevni izlet
četrti dan	·       konzultacije z avtorji nalog ·       druga seja mednarodne žirije – usklajevanje besedila	·       praktični test ·       popoldan izlet v zabaviščni park
peti dan	·       prevajanje besedil testnih nalog ·       popoldan ogled mesta	·       izlet v Ulsan (tovarna Hyundai)
šesti dan	·       celodnevni izlet (tempelj Bulguksa, narodni muzej v Gyeongjuju)	·       teoretični test ·       prosto popoldne
sedmi dan	·       dobijo izdelke dijakov za ocenjevanje ·       popoldan izlet v Busan ·       tretja seja mednarodne žirije	·       prikaz izdelave riževih kolačev in čajnega obreda ·       izlet v vodni park
osmi dan	·       usklajevanje ocen z avtorji testnih nalog ·       četrta seja mednarodne žirije – določitev dobitnikov medalj	·       celodnevni izlet
	·       dopoldan prosto	·       dopoldan prosto
	·       zaključna slovesnost
deseti dan	·       odhodi

V končnem seštevku točk je praktični del zastopan s 40 %, teoretični pa s 60 %. Uvrstitve tekmovalcev so individualne, ekipni dosežki držav se ne računajo. Tekmovalci, ki so dosegli najboljše rezultate, dobijo medalje. Najboljših 10 % tekmovalcev dobi zlato, naslednjih 20 % srebrno in naslednjih 30 % bronasto medaljo. Nekateri organizatorji podeljujejo še posebne nagrade za najboljšega tekmovalca, najboljšega iz teorije, najboljšega iz praktičnega dela in najboljšo tekmovalko.

Olimpijada je tekmovanje srednješolcev, zato mora biti snov v nalogah prilagojena njihovemu znanju. Seznam vsebin (silabus) našteva teme, ki se jih lahko vključi v tekmovalnih nalogah in jih razvršča glede na raven. Raven 1 obsega učno snov, ki jo obravnavajo vsi srednješolski učni načrti sodelujočih držav (npr. elektronska konfiguracija elementov glavnih skupin, produkti reakcij kovin 1. skupine s halogeni, izomeri alkanov idr.). Raven 2 obsega učno snov, ki jo obravnavajo le učni načrti nekaterih držav (npr. elektronska afiniteta, energija in entalpija, pH pufra, Nernstova enačba, vpliv substituentov pri elektrofilni aromatski substituciji idr.) Raven 3 pa vključujejo vsebine, ki jih večina srednješolskih učnih načrtov ne obravnava (npr. NMR spektroskopija, Arrheniusova enačba, aldolna kondenzacija in sorodne reakcije). Vsebine z ravni 1 in 2 se lahko pojavljajo v tekmovalnih nalogah brez omejitev. Vsebine z ravni 3 pa so lahko vključene v tekmovalne naloge le, če je organizator poslal naloge za pripravo tekmovalcev, ki vključujejo te vsebine.

Tekmovalci morajo predvsem dobro obvladati srednješolske vsebine iz kemije, tj. učne vsebine z ravni 1 in 2. Velik del snovi z ravni 2 ni vključen v naš učni načrt, nekatere vsebine pa so obdelane površno. Učencem je treba nato razložiti še vsebine iz ravni 3, ki jih organizator pošlje v obliki nalog za pripravo konec januarja ali v začetku februarja.

Pri nas začnemo priprave na tekmovanje s prvim izbirnim testom, ki se piše v oktobru in vsebuje znanja, ki naj bi jih učenci pridobili po našem učnem načrtu, v glavnem iz 1. in 2. letnika gimnazije. Povabimo šole, katerih dijaki so se v prejšnjih letih vsaj nekoliko izkazali na državnih tekmovanjih. Vabljeni so dijaki 3. in 4. letnikov. Izberemo okrog 20 dijakov, ki so na testu dosegli najboljše rezultate, posebej za 3. in posebej za 4. letnik. V novembru in decembru so priprave iz vsebin na ravni 1 in 2, tj. poglobljeno srednješolsko snov. V januarju pišejo test iz pridobljenih znanj (drugi izbirni test). Na podlagi tega testa izberemo okrog 10 dijakov, ki se udeležijo priprav iz univerzitetnih vsebin. Te potekajo strnjeno en teden v začetku februarja. V začetku marca sledi tretji izbirni test. Izberemo 6 dijakov, ki so dosegli najboljše uvrstitve na drugem in tretjem testu. Ti se usposabljajo še praktično iz laboratorijskih veščin, po navadi med prvomajskimi počitnicami. Po praktičnem usposabljanju izberemo na seji ožjega odbora končno ekipo štirih dijakov. Poleg opisanega usposabljanja, ki ga opravljajo učitelji s fakultete za kemijo, se morajo dijaki pripravljati tudi sami in s svojimi srednješolskimi učitelji.

 Mednarodna kemijska olimpijada je druženje mladih ljudi, v tuji državi, kjer srečajo množico sebi podobnih in vidijo nekaj sveta. Za ta dogodek morajo seveda vložiti precej truda. Žal ga morajo vložiti tudi tisti, ki se niso uvrstili med štiri izbrane. V vsakem primeru pa pridobijo nekaj znanja in mogoče tudi dodatnega veselja do naravoslovnih ved. Večina naših tekmovalcev nato študira kemijo, biokemijo, farmacijo ali medicino. Na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo so to večinoma najboljši študentje. Slovenski tekmovalci v zadnjih letih redno dobivajo bronaste medalje, včasih tudi kakšno srebrno.

Svečana večerja ob zaključku letošnje olimpijade v Gyeongsanu
Za mizo sedijo od leve proti desni: tekmovalci – vsi štirje so osvojili bronasto medaljo – Jan Bitenc, Gimnazija Bežigrad; Jan Kogoj, Gimnazija Škofja Loka; Gregor Hostnik, Gimnazija Litija; Matej Huš, I. gimnazija v Celju; mentorja prof. dr. Darko Dolenc in dr. Andrej Godec, oba Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Ljubljani.

 (foto: Darko Dolenc, Andrej Godec)