|
Kaj vem o dvoživkah? (Povzeto po poglavju iz priročnika Ključ za določanje vretenčarjev Slovenije, avtorice Nuše Vogrin)
SPLOŠNO O DVOŽIVKAH • So vretenčarji z nestalno telesno temperaturo, • koža je gola, brez lusk, s številnimi sluznimi in strupnimi žlezami, • so edini kopenski vretenčarji z enim samim križničnim vretencem, • imajo pecljate zobe, • oploditev je zunanja (pri žabah) ali notranja (pri repatih krkonih), • večina vrst je jajcerodnih, druge so živorodne, • jajca so brez lupine in brez zunanjih zarodkovih membran (brez amniona in horiona) – zato poteka razvoj pri jajcerodnih vrstah v vodi, • čeprav so odvisne od vodnega okolja, številne vrste živijo tudi na sušnih območjih; le v morju jih ni, • največ vrst živi v deževnem gozdu.
Zelena žaba
(Povzeto po učbeniku Biologija 6 avtorice Tatjane Angerer)
Zelena žaba živi v stoječih in počasi tekočih vodah. Ni pa navezana izključno na vodo. Odrasla žaba preživi precej časa tudi na kopnem, kjer se greje na soncu. Njena telesna temperatura je namreč odvisna od okolja in je v toplem okolju višja, v hladnem pa nižja. Spada v skupino živali z nestalno toplo krvjo.
Od vode se nikoli ne oddalji preveč. Če se prestraši, skoči v velikem loku v vodo, odplava na dno in se zarije v blato. Za skakanje uporablja predvsem zadnje noge. Uporablja pa jih tudi pri plavanju, zato ima med prsti dobro razvito plavalno kožico.
Zelena žaba ima velike, izbuljene oči, s katerimi dobro vidi na kopnem, v vodi pa slabše. Kadar plava pod vodo, prekrije očesno zrklo z žmurko. To je prozorna kožna mrena, ki zavaruje oči pred vodo. Žaba tudi dobro sliši. Bobniča, ki zapirata ušesi, sta na površini, takoj za očmi.
Foto: www.wikipedia.org
Tanka koža je svetleje ali temneje zelena, na trebuhu pa bela ali rumenkasta in posuta s temnejšimi pegami. Zelena žaba lahko barvo kože močno prilagodi okolju, v katerem živi. To jo mnogokrat zavaruje pred številnimi zasledovalci. Pravimo, da je njena koža varovalne barve. V koži ima številne sluzne žleze. Sluz, ki jo izločajo te žleze, prekriva vse telo in preprečuje izsušitev kože. To je za žabe življenjskega pomena. Odrasla žaba diha sicer s pljuči, vendar imajo pljuča tako majhno površino, da pride skoznje v telo premalo kisika. Zato diha tudi skozi kožo. To pa je mogoče le, če je koža vlažna.
Zelena žaba se hrani z žuželkami, z ličinkami, ki živijo v vodi, s polži in celo z mladimi ribicami. Plen spretno lovi z lepljivimi jezikom. Ta je prirasel spredaj in ga žaba lahko iztegne zelo daleč (Poglej članek na spletnem portalu http://vedez.dzs.si Ali žabe grizejo?)
Razmnožuje se z jajčeci, ki jih samica maja izleže v plitve vode. Samec jih oplodi zunaj samičinega telesa. Kepe jajc, ki jih obdaja sluz, potonejo na dno. Pravimo jim mrest. Pod vplivom sončne toplote se iz jajc izvalijo ličinke – paglavci. Paglavčevo kroglasto telo se podaljšuje v dolg, od strani stisnjen rep, s katerim zelo dobro plava. Je glive, praživali ter alge. Diha z zunanjimi vejastimi škrgami. Sprejema le kisik, raztopljen v vodi. Raste hitro in se polagoma preobraža v žabo. Najprej mu zrastejo zadnje, nato pa še sprednje noge. Hkrati pa mu krnijo rep in škrge in se mu razvijejo pljuča. Za razvoj zelene žabe je torej značilna preobrazba.
Zelena žaba prezimi otrpla v blatu. Ima veliko zasledovalcev. Pogosto je plen belouške, štorklje, vidre, ščuke in čaplje, zaradi zelo okusnega mesa zadnjega para nog ali krakov pa jo lovi tudi človek. Marsikje so žabe skoraj iztrebili in so jih zato morali zaščititi.
Žabe imajo izredno velik ekološki pomen: vzdržujejo biološko ravnovesje žuželk, s katerimi se pretežno prehranjujejo.
Zelena žaba pleni tudi ribje mladice, zato jo ribiči preganjajo.
Ali veš … |
Slovarček |
· da danes pod velikimi avtocestami gradijo žabje steze, po katerih potujejo žabe do svojih mrestišč?
· da regljajo le žabji samci, in sicer tako, da potiskajo zrak iz pljuč v mehurja na obeh straneh ust, od tod pa spet nazaj?
· da otrple žabe med prezimovanjem dihajo le skozi kožo?
· da pojedo ljudje vsako leto več kot 200 milijonov žabjih krakov?
|
mrest – žabja jajca, obdana s sluzjo, ki v vodi
močno nabrekne. Sluz varuje jajca
pred poškodbami in pred ribami ter
drugimi živalmi, ki mresta zaradi
spolzkosti sluzi ne morejo zgrabiti.
varovalna barva – barva živali, ki se močno
ujema z barvo okolja, v katerem žival
živi, in jo tako zavaruje pred
zasledovalci.
žmurka – tretja (poleg obeh vek) kožna guba,
ki zapira oko iz notranjega očesnega kota navzven. Imajo jo dvoživke, plazilci in ptice. Pri zeleni žabi je prozorna in varuje oči pred vplivi vode.
živali z nestalno toplo krvjo – živali, katerih
telesna temperatura je odvisna od
temperature okolja.
|
Krastača
(Povzeto po učbeniku Biologija 6 avtorice Tatjane Angerer)
Krastača prebiva po vlažnih vrtovih in na polju. Podnevi navadno ždi pod listjem, v mraku pa prileze ven. Je okorna in počasna žival. Ima šibke noge, zato le slabo skače. Tudi plava bolj slabo. V sivorjavi, bradavičasti koži ima mnogo žlez. Ene izločajo sluz, ki kožo vlaži, druge izločajo jedko in smrdljivo tekočino. To je edino obrambno sredstvo krastače. Če pride ta tekočina na sluznico, na primer v oči, povzroči zelo neprijetno vnetje.
Krastači med parjenjem (Foto: www.wikipedia.org)
Jajčeca odlaga samica v vodo. Krastačji mrest se od mresta žab loči po tem, da so jajca nanizana kot na vrvici (poglej slike na koncu strani). Krastača prezimi otrpla in zarita v listje in blato. V listje ali blato se zarije tudi ob hudi suši. Ker pleni žuželke, njihove ličinke in gole polže, je na vrtu in polju zelo dobrodošla. Ponekod jo celo gojijo in uporabljajo za biološki boj proti polžem in žuželkam.
DOLOČEVALNI ZNAKI • Za prepoznavanje dvoživk uporabljajo raziskovalci citološke, biokemijske ali molekularno-biološke metode, • lahko jih prepoznamo po njihovih ličinkah (še posebej, ko se jim razvije en par okončin), • razlikujemo jih tudi po jajcih oziroma mrestu, • nekatere vrste lahko med seboj ločimo po značilnih vzorcih kože, • pri določanju je pomembno razmerje v velikosti posameznih telesnih delov.
RAZVRSTITEV V SISTEMATSKE KATEGORIJE (našteti predstavniki dvoživk živijo v Sloveniji)
KRALJESTVO |
DEBLO |
PODDEBLO |
RAZRED |
RED |
DRUŽINA |
ROD |
VRSTA |
|
ŽIVALI |
STRUNARJI |
VRETENČARJI |
DVOŽIVKE |
|
REPATI KRKONI |
MOČERILARJI |
močerili |
močeril ali človeška ribica |
|
PUPKI IN MOČERADI |
pupki |
alpski veliki pupek |
|
planinski pupek |
|
navadni pupek |
|
močeradi |
planinski močerad |
|
navadni močerad |
|
|
|
|
|
|
ŽABE |
KOLUTOJEZIČNICE |
urhi |
nižinski urh |
|
hribski urh |
|
ČESNOVKE |
česnovke |
česnovka |
|
KRASTAČE |
krastače |
navadna krastača |
|
zelena krastača |
|
REGE |
rege |
zelena rega |
|
italijanska rega |
|
PRAVE ŽABE |
prave žabe |
sekulja |
|
plavček ali barjanska žaba |
|
rosnica |
|
laška žaba |
|
debeloglavka |
|
pisana žaba |
|
zelena žaba |
|
volovska žaba |
|
Pa poglejmo, kako jih prepoznamo:
(če želiš videti več fotografij dvoživk, pojdi na spletno stran http://www.herp.it/)
RED |
DRUŽINA |
ROD |
VRSTA |
REPATI KRKONI
- repate dvoživke
- dolg, valjast trup in dolg rep
- slušna odprtina in srednje uho manjkata
- ličinka je podobna odrasli živali
- pogosta je neotenija (žival
ostane celo življenje na
stopnji ličinke)
|
MOČERILARJI
- na prednjih noga trije prsti, na zadnjih dva
- telo je jeguljaste oblike
- neotenija
- zunanje škrge
- repna plavut
- oči majhne ali zakrnele |
MOČERILI
jamski endemiti (živijo samo tam in nikjer drugje) Dinarskega krasa
|
močeril ali človeška ribica
- živi v čistih podzemnih vodah Dinarskega krasa (idealna temperatura vode je 8–15 ºC)
- koža ni pigmentirana (ni obarvana)
- podvrsta parkelj je endemit Bele krajine: odrasla žival ima
oči, koža je pigmentirana (to pomeni, da je obarvana – črna)
Foto: www.wikipedia.org
|
PUPKI IN MOČERADI
- na prednjih nogah štirje prsti, na zadnjih pet
- dobro razvite okončine in velike oči
- svarilna barva
- v koži strupne žleze
|
PUPKI
- rep bočno sploščen
- nima zaušesnih žlez (to so žleze za ušesom)
- spolna dvoličnost: samci imajo v obdobju paritve vzdolž hrbta greben
- parjenje poteka v vodi
- ličinka živi v vodi
- v ekstremnih razmerah je mogoča eotenija
|
alpski veliki pupek
- trebuh lisast
- samci imajo visok nazobčan hrbtni greben |
planinski pupek
- ogrlje (okrog grla) in trebuh enobarvna (oranžno rdeča)
- hrbtni greben samcev nizek in neopazen
Foto: www.wikipedia.org
|
navadni pupek
- hrbet svetel
- na zgornji strani glave ena ali tri temne vzdolžne proge
Foto: www.wikipedia.org
|
MOČERADI
- slabo izražena spolna dvoličnost (samec in samica se na zunaj zelo
malo razlikujeta)
- samice so malo večje od samcev
- parijo se na kopnem
- samice skotijo na kopnem popolnoma razvite mladiče ali pa
odložijo v vodo dobro razvite ličinke |
planinski močerad
- telo je enobarvno (črno)
- zaušesne žleze imajo maloštevilne pore
Foto: www.wikipedia.org
|
navadni močerad
- hrbet in boki imajo rumene lise na črni podlagi
- zaušesne žleze imajo številne pore
Foto: www.wikipedia.org
|
ŽABE
- brezrepe dvoživke
- zadnje okončine so podaljšane in prilagojene
skakanju
- imajo bobnič in srednje uho
- v grlu imajo organ za oglašanje
- oploditev je navadno zunanja
|
KOLUTOJEZIČNICE
- ene najprimitivnejših žab
- okroglast jezik je skoraj v celoti prirasel na ustno dno
- bobnič je slabo viden
- zenica je srčasta, trikotna ali elipsasta
- nima zaušesnih žlez |
URHI
- koža je drobno bradavičasta
- trebuh je svarilno obarvan
- samci imajo v obdobju parjenja na sprednjih okončinah dobro vidne
žlezne nabrekline |
nižinski urh
- trebuh ima rdeče lise s številnimi belimi pikami
- prvi prsti so črni
- bradavice so oble in gladke
- trup je več kot 3x daljši od stegna
Foto: www.wikipedia.org
|
hribski urh
- trebuh ima rumene do rumeno oranžne lise z redkimi belimi
pikami
- prvi prsti so rumeni
- bradavice so šilaste in hrapave
- trup je manj kot 3x daljši od stegna
Foto: www.wikipedia.org
|
ČESNOVKE
- kratkonoge žabe
- imajo gladko kožo
- zenica je navpična
- bobnič ni viden
- samci imajo v obdobju parjenja na sprednjih nogah vidne žlezne
nabrekline – plavalne kožice ni ali je neznatna
- petna grbica je temna, lopatasto oblikovana in ostroroba
|
ČESNOVKE
GLEJ DRUŽINO |
česnovka
GLEJ DRUŽINO
|
KRASTAČE
- zajetne, počasne žabe
- koža grobo bradavičasta
- vodoravna zenica
- izrazite zaušesne žleze
- so brezzobe |
KRASTAČE
samci imajo v obdobju parjenja na prvih treh prstih temne izbokline |
navadna krastača
- hrbet brez zelenih lis
- zaušesni žlezi se proti koncu razhajata
- sklepna gubica je na sprednji strani najdaljšega prsta zadnjih nog parna
Foto: www.wikipedia.org
|
zelena krastača
- hrbet navadno lisast ( z zelenimi, pogosto temno obrobljenimi lisami na svetli podlagi)
- zaušesni žlezi vzporedni
- sklepna gubica je na spodnji strani najdaljšega prsta zadnjih nog navadno enojna
Foto: www.wikipedia.org
|
REGE
- konice prstov so razširjene v oprijemalne blazinice
- kožo imajo gladko
- zenica je vodoravna |
REGE
posamezne vrste lahko med seboj razlikujemo z analizo dedne snovi |
zelena rega
- ima nekoliko večji bobnič od italijanske rege
Foto: www.wikipedia.org
|
italijanska rega
- ima nekoliko manjši bobnič od zelene rege |
PRAVE ŽABE
- zenica je vodoravna – bobnič je viden
- plavalna kožica je razvita
- petna grbica je svetla
- koža je gladka ali z maloštevilnimi bradavicami |
PRAVE ŽABE
samci imajo v obdobju parjenja izrazito odebeljen prednji palec |
sekulja
- petna grbica je majhna in mehka
- gobec je kratek in zaobljen
- premer bobniča meri tri četrtine premera očesa
- trebuh in ogrlje navadno pisana
Foto: www.wikipedia.org
|
plavček ali barjanska žaba
- grbica je velika, včasih ostroroba
- kratek gobec se proti nosnicam izrazito zoži
- premer bobniča je enak dvema tretjinama premera očesa
- trebuh in ogrlje sta svetla, redko vzorčasta
- hrbet ima izrazito svetlo vzdolžno progo
- v obdobju parjenja so samci izrazito modri
Foto: Bernarda Novak
|
rosnica
- gobec je relativno dolg, proti nosnicam se izrazito zoži
- bobnič je skoraj tako velik kot oko
- trebuh in ogrlje sta svetla, navadno brez vzorca
Foto: www.wikipedia.org
|
laška žaba
- gobec je kratek, zaokrožen, redko se proti nosnicam izrazito
zoži
- premer bobniča meri največ dve tretjini premera očesa
- trebuh s temnimi pegami
- ogrlje svetlo, navadno brez vzorca
Foto: www.wikipedia.org
|
debeloglavka
- petni sklep seže vsaj do oči
- petna grbica je majhna
- stegno ni zgoraj nikoli rumeno
- zvočni mehur je siv do črn
Foto: www.wikipedia.org
|
pisana žaba
- petna grbica je polkrožna
- stegno je zgoraj rumeno
- na hrbtu ima pravilno oblikovane pege
- zvočna mehurja sta bela
Foto: www.wikipedia.org
|
zelena žaba
- vrsta se je razvila s križanjem pisane žabe in debeloglavke
- najvišja točka petne grbice je usmerjena proti konici prsta
- stegno je zgoraj bledo rumenkasto
- na hrbtu ima nepravilno oblikovane pege
- zvočna mehurja sta siva
Foto: www.wikipedia.org
|
volovska žaba
- bobnič imajo samice velik kot oko, samci pa dvakrat večji
- samci imajo na grlu neparen zvočni mehur
|
Samec alpskega velikega pupka
Navadni močerad
Prava žaba
KAKO SE DVOŽIVKE RAZVIJAJO
• Pri dvoživkah ločimo samice in samce – spola sta ločena. • Del svojega življenja preživijo v vodi, del pa na kopnem – od tod tudi njihovo ime DVOŽIVKE. V morju jih ni. • Večina dvoživk odlaga jajca – MREST v vodo ali na njeno površino; iz njih se razvijejo ličinke PAGLAVCI, ki se preobrazijo v ODRASLO ŽIVAL. • Izjema je PLANINSKI MOČERAD, ki zaradi prilagoditve na mrzlo okolje, koti popolnoma razvite mladiče. • Različni rodovi dvoživk imajo mrest različnih oblik. • Ličinke (paglavci) se od odraslih živali razlikujejo po zunanjem videzu, v načinu življenja, po prehranjevanju in dihanju. • Paglavci dihajo z zunanjimi škrgami. Sčasoma jim zraste najprej zadnji par nog, kasneje pa še sprednji par. • Odrasle dvoživke dihajo s pljuči in s kožo; nimajo repa. • Za nekatere dvoživke je značilna NEOTENIJA: ličinka se ne razvije v odraslo žival.
Jajca (mrest) pri različnih rodovih dvoživk: a - rege, b - urhi, c - prave žabe, č - pupki, d - česnovke in e -krastače.
Ličinka repatega krkona
Paglavec žabe
|
|