Pojdi iskat
eGradiva Predstavitve Dejavnosti Od A do Ž
/ Gradiva za osnovno šolo / Slovenščina / Vsebine za tekmovanja / Biologija / Kaj vem o dvoživkah Pišite nam Tiskaj stran
Gradiva za osnovno šolo
Dodatki in spremembe
Naša ulica
Novo 4. in 5.
PREDSTAVITVE IN DOGODKI
Predstavitve/dogodki
Svetovanja
 Arhiv dogodkov 

UČNA GRADIVA
Pravkar izšlo
V pripravi
Katalog gradiv

INFORMACIJE
Potrditve
 Recenzije
 Vprašajte nas

E-NOVICE
DZS

EPI BRALNE ZNAČKE

Domov
Kontakt
E-revija
Kaj vem o dvoživkah?
(Povzeto po poglavju iz priročnika Ključ za določanje vretenčarjev Slovenije, avtorice Nuše Vogrin)

 SPLOŠNO O DVOŽIVKAH
• So vretenčarji z nestalno telesno temperaturo,
• koža je gola, brez lusk, s številnimi sluznimi in strupnimi žlezami,
• so edini kopenski vretenčarji z enim samim križničnim vretencem,
• imajo pecljate zobe,
• oploditev je zunanja (pri žabah) ali notranja (pri repatih krkonih),
• večina vrst je jajcerodnih, druge so živorodne,
• jajca so brez lupine in brez zunanjih zarodkovih membran (brez amniona in horiona) – zato poteka razvoj pri
  jajcerodnih vrstah v vodi,
• čeprav so odvisne od vodnega okolja, številne vrste živijo tudi na sušnih območjih; le v morju jih ni,
• največ vrst živi v deževnem gozdu.

Zelena žaba

(Povzeto po učbeniku Biologija 6 avtorice Tatjane Angerer)

 

Zelena žaba živi v stoječih in počasi tekočih vodah. Ni pa navezana izključno na vodo. Odrasla žaba preživi precej časa tudi na kopnem, kjer se greje na soncu. Njena telesna temperatura je namreč odvisna od okolja in je v toplem okolju višja, v hladnem pa nižja. Spada v skupino živali z nestalno toplo krvjo.

Od vode se nikoli ne oddalji preveč. Če se prestraši, skoči v velikem loku v vodo, odplava na dno in se zarije v blato. Za skakanje uporablja predvsem zadnje noge. Uporablja pa jih tudi pri plavanju, zato ima med prsti dobro razvito plavalno kožico.

Zelena žaba ima velike, izbuljene oči, s katerimi dobro vidi na kopnem, v vodi pa slabše. Kadar plava pod vodo, prekrije očesno zrklo z žmurko. To je prozorna kožna mrena, ki zavaruje oči pred vodo. Žaba tudi dobro sliši. Bobniča, ki zapirata ušesi, sta na površini, takoj za očmi.


 
Foto: www.wikipedia.org

Tanka koža je svetleje ali temneje zelena, na trebuhu pa bela ali rumenkasta in posuta s temnejšimi pegami. Zelena žaba lahko barvo kože močno prilagodi okolju, v katerem živi.  To jo mnogokrat zavaruje pred številnimi zasledovalci. Pravimo, da je njena koža varovalne barve. V koži ima številne sluzne žleze. Sluz, ki jo izločajo te žleze, prekriva vse telo in preprečuje izsušitev kože. To je za žabe življenjskega pomena. Odrasla žaba diha sicer s pljuči, vendar imajo pljuča tako majhno površino, da pride skoznje v telo premalo kisika. Zato diha tudi skozi kožo. To pa je mogoče le, če je koža vlažna.

Zelena žaba se hrani z žuželkami, z ličinkami, ki živijo v vodi, s polži in celo z mladimi ribicami. Plen spretno lovi z lepljivimi jezikom. Ta je prirasel spredaj in ga žaba lahko iztegne zelo daleč (Poglej članek na spletnem portalu http://vedez.dzs.si Ali žabe grizejo?)

Razmnožuje se z jajčeci, ki jih samica maja izleže v plitve vode. Samec jih oplodi zunaj samičinega telesa. Kepe jajc, ki jih obdaja sluz, potonejo na dno. Pravimo jim mrest. Pod vplivom sončne toplote se iz jajc izvalijo ličinke – paglavci. Paglavčevo kroglasto telo se podaljšuje v dolg, od strani stisnjen rep, s katerim zelo dobro plava. Je glive, praživali ter alge. Diha z zunanjimi vejastimi škrgami. Sprejema le kisik, raztopljen v vodi. Raste hitro in se polagoma preobraža v žabo. Najprej mu zrastejo zadnje, nato pa še sprednje noge. Hkrati pa mu krnijo rep in škrge in se mu razvijejo pljuča. Za razvoj zelene žabe je torej značilna preobrazba.

Zelena žaba prezimi otrpla v blatu. Ima veliko zasledovalcev. Pogosto je plen belouške, štorklje, vidre, ščuke in čaplje, zaradi zelo okusnega mesa zadnjega para nog ali krakov pa jo lovi tudi človek. Marsikje so žabe skoraj iztrebili in so jih zato morali zaščititi.

 

Žabe imajo izredno velik ekološki pomen: vzdržujejo biološko ravnovesje žuželk, s katerimi se pretežno prehranjujejo.

 

Zelena žaba pleni tudi ribje mladice, zato jo ribiči preganjajo.


Ali veš …

Slovarček

·          da danes pod velikimi avtocestami gradijo žabje steze, po katerih potujejo žabe do svojih mrestišč?

 

·          da regljajo le žabji samci, in sicer tako, da potiskajo zrak iz pljuč v mehurja na obeh straneh ust, od tod pa spet nazaj?

 

 

·          da otrple žabe med prezimovanjem dihajo le skozi kožo?

 

·          da pojedo ljudje vsako leto več kot 200 milijonov žabjih krakov?

 

mrest – žabja jajca, obdana s sluzjo, ki v vodi

             močno nabrekne. Sluz varuje jajca

             pred poškodbami in pred ribami ter

             drugimi živalmi, ki mresta zaradi

             spolzkosti sluzi ne morejo zgrabiti.

varovalna barva – barva živali, ki se močno

              ujema z barvo okolja, v katerem
              žival

              živi, in jo tako zavaruje pred

              zasledovalci.

žmurka – tretja (poleg obeh vek) kožna guba,

               ki zapira oko iz notranjega
               očesnega 
kota navzven. Imajo jo
               dvoživke, 
plazilci in ptice. Pri 
               zeleni žabi je 
prozorna in varuje
               oči pred vplivi v
ode.

živali z nestalno toplo krvjo – živali, katerih

               telesna temperatura je odvisna od

               temperature okolja.                                  

 



Krastača

(Povzeto po učbeniku Biologija 6 avtorice Tatjane Angerer)

 

Krastača prebiva po vlažnih vrtovih in na polju. Podnevi navadno ždi pod listjem, v mraku pa prileze ven. Je okorna in počasna žival. Ima šibke noge, zato le slabo skače. Tudi plava bolj slabo. V sivorjavi, bradavičasti koži ima mnogo žlez. Ene izločajo sluz, ki kožo vlaži, druge izločajo jedko in smrdljivo tekočino. To je edino obrambno sredstvo krastače. Če pride ta tekočina na sluznico, na primer v oči, povzroči zelo neprijetno vnetje.



Krastači med parjenjem (Foto: www.wikipedia.org)


Jajčeca odlaga samica v vodo. Krastačji mrest se od mresta žab loči po tem, da so jajca nanizana kot na vrvici (poglej slike na koncu strani). Krastača prezimi otrpla in zarita v listje in blato. V listje ali blato se zarije tudi ob hudi suši. Ker pleni žuželke, njihove ličinke in gole polže, je na vrtu in polju zelo dobrodošla. Ponekod jo celo gojijo in uporabljajo za biološki boj proti polžem in žuželkam.



DOLOČEVALNI ZNAKI
• Za prepoznavanje dvoživk uporabljajo raziskovalci citološke, biokemijske ali molekularno-biološke metode,
• lahko jih prepoznamo po njihovih ličinkah (še posebej, ko se jim razvije en par okončin),
• razlikujemo jih tudi po jajcih oziroma mrestu,
• nekatere vrste lahko med seboj ločimo po značilnih vzorcih kože,
• pri določanju je pomembno razmerje v velikosti posameznih telesnih delov.

RAZVRSTITEV V SISTEMATSKE KATEGORIJE
(našteti predstavniki dvoživk živijo v Sloveniji)

 

KRALJESTVO

DEBLO

PODDEBLO

RAZRED

RED

DRUŽINA

ROD

VRSTA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ŽIVALI

 

 

 

 

 

 

 

 

STRUNARJI

 

 

 

 

 

 

 

 

VRETENČARJI

 

 

 

 

 

 

 

 

DVOŽIVKE

REPATI KRKONI

MOČERILARJI

močerili

močeril ali človeška ribica

 

PUPKI IN MOČERADI

 

pupki

alpski veliki pupek

 

planinski pupek

 

navadni pupek

 

močeradi

planinski močerad

 

navadni močerad

 

 

 

 

 

ŽABE

KOLUTOJEZIČNICE

urhi

nižinski urh

 

hribski urh

 

ČESNOVKE

česnovke

česnovka

 

KRASTAČE

krastače

navadna krastača

 

zelena krastača

 

REGE

rege

zelena rega

 

italijanska rega

 

PRAVE ŽABE

prave žabe

sekulja

 

plavček ali barjanska žaba

 

rosnica

 

laška žaba

 

debeloglavka

 

pisana žaba

 

zelena žaba

 

volovska žaba

 

Pa poglejmo, kako jih prepoznamo:

(če želiš videti več fotografij dvoživk, pojdi na spletno stran http://www.herp.it/)

 

RED

DRUŽINA

ROD

VRSTA

 

 

 

 

 

 

 

 





























REPATI KRKONI

- repate dvoživke

- dolg, valjast trup  
  in  dolg r
ep

- slušna odprtina 
  in
  srednje 
uho 
  manjkata

- ličinka je
  podobna
  odrasli 
živali

- pogosta je
  neotenija (žival

  ostane celo
  življenje na

  stopnji ličinke)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 








MOČERILARJI

- na prednjih noga trije
  prsti, na 
zadnjih dva

- telo je jeguljaste oblike

- neotenija

- zunanje škrge

- repna plavut

- oči majhne ali zakrnele

MOČERILI

jamski endemiti (živijo samo tam in nikjer drugje) Dinarskega krasa

 

močeril ali človeška ribica

- živi v čistih podzemnih vodah  
  Dinarskega krasa
 (idealna 
  temperatura vode je 8–15 ºC)

- koža ni pigmentirana (ni
  obarvana)

- podvrsta parkelj je endemit 
  Bele  krajine: odrasla žival ima

  oči, koža je pigmentirana (to
  pomeni, da je obarvana – črna)


Foto: www.wikipedia.org

 

 

 

 

 

 

 





PUPKI IN MOČERADI

- na prednjih nogah štirje
  prsti, na 
zadnjih pet

- dobro razvite okončine in
  velike oči

- svarilna barva

- v koži strupne žleze

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 








PUPKI

- rep bočno sploščen

- nima zaušesnih
  žlez 
  (to  so žleze 
  za 
ušesom)

- spolna dvoličnost:
  samci imajo v 
obdobju
  paritve vzdolž
  hrbta 
greben

- parjenje poteka v
  vodi

- ličinka živi v vodi

- v ekstremnih
  razmerah
  je mogoča 
eotenija 

 

 alpski veliki pupek

- trebuh lisast

- samci imajo visok nazobčan
  hrbtni greben

planinski pupek

- ogrlje (okrog grla) in trebuh
  enobarvna (oranžno rdeča)

- hrbtni greben samcev nizek in
  neopazen


Foto: www.wikipedia.org

 navadni pupek

- hrbet svetel

- na zgornji strani glave ena ali tri
  temne vzdolžne proge


Foto: www.wikipedia.org

 

 

 MOČERADI

- slabo izražena spolna
  dvoličnost 
(samec in
  samica se na zunaj zelo

  malo  razlikujeta)

- samice so malo večje
  od samcev

- parijo se na kopnem

- samice skotijo na
  kopnem 
popolnoma
  razvite mladiče ali pa

  odložijo v vodo dobro
  razvite 
ličinke

planinski močerad

- telo je enobarvno (črno)

- zaušesne žleze imajo
  maloštevilne pore


Foto: www.wikipedia.org

 navadni močerad

- hrbet in boki imajo rumene lise
  na črni podlagi

- zaušesne žleze imajo številne
  pore
 


  

 Foto: www.wikipedia.org

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ŽABE

- brezrepe dvoživke

- zadnje okončine
  so 
podaljšane in
  prilagojene

  skakanju

- imajo bobnič in
  srednje 
uho

- v grlu imajo organ
  za 
oglašanje

- oploditev je
  navadno 
zunanja

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

KOLUTOJEZIČNICE

- ene najprimitivnejših žab

- okroglast jezik je skoraj v
  celoti 
prirasel na ustno dno

- bobnič je slabo viden

- zenica je srčasta, trikotna
  ali elipsasta

- nima zaušesnih žlez

 

 

URHI

- koža je drobno
  bradavičasta

- trebuh je svarilno
  obarvan

- samci imajo v obdobju
  parjenja na 
sprednjih
  okončinah dobro vidne

  žlezne nabrekline

nižinski urh

- trebuh ima rdeče lise s
  številnimi belimi pikami

- prvi prsti so črni

- bradavice so oble in gladke

- trup je več kot 3x daljši od
  stegna


Foto: www.wikipedia.org

hribski urh

- trebuh ima rumene do rumeno
  oranžne lise z redkimi belimi

  pikami

- prvi prsti so rumeni

- bradavice so šilaste in hrapave

- trup je manj kot 3x daljši od
  stegna


Foto: www.wikipedia.org

ČESNOVKE

- kratkonoge žabe

- imajo gladko kožo

- zenica je navpična

- bobnič ni viden

- samci imajo v obdobju
  parjenja na 
sprednjih
  nogah vidne žlezne

  nabrekline – plavalne kožice
  ni ali je 
neznatna

- petna grbica je temna,
  lopatasto o
blikovana in
  ostroroba

 

ČESNOVKE

GLEJ DRUŽINO

česnovka

GLEJ DRUŽINO



KRASTAČE

- zajetne, počasne žabe

- koža grobo bradavičasta

- vodoravna zenica

- izrazite zaušesne žleze

- so brezzobe

KRASTAČE

samci imajo v obdobju parjenja na prvih treh prstih temne izbokline

navadna krastača

- hrbet brez zelenih lis

- zaušesni žlezi se proti koncu
  razhajata

- sklepna gubica je na sprednji
  strani najdaljšega prsta zadnjih
  nog parna


Foto: www.wikipedia.org

zelena krastača

- hrbet navadno lisast ( z
  zelenimi, pogosto temno
  obrobljenimi lisami na svetli
  podlagi)

- zaušesni žlezi vzporedni

- sklepna gubica je na spodnji
  strani najdaljšega prsta zadnjih
  nog navadno enojna


Foto: www.wikipedia.org












REGE

- konice prstov so razširjene
  v 
oprijemalne blazinice

- kožo imajo gladko

- zenica je vodoravna












REGE

posamezne vrste lahko med seboj razlikujemo z analizo dedne snovi

zelena rega

- ima nekoliko večji bobnič od
  italijanske rege


Foto: www.wikipedia.org

italijanska rega

- ima nekoliko manjši bobnič od
  zelene rege

PRAVE ŽABE

- zenica je vodoravna –
  bobnič je viden

- plavalna kožica je razvita

- petna grbica je svetla

- koža je gladka ali z
  maloštevilnimi 
bradavicami

PRAVE ŽABE

samci imajo v obdobju parjenja izrazito odebeljen prednji palec

sekulja

- petna grbica je majhna in
  mehka

- gobec je kratek in zaobljen

- premer bobniča meri tri četrtine
  premera očesa

- trebuh in ogrlje navadno pisana


Foto: www.wikipedia.org

plavček ali barjanska žaba

- grbica je velika, včasih
  ostroroba

- kratek gobec se proti nosnicam
  izrazito zoži

- premer bobniča je enak dvema
  tretjinama premera očesa

- trebuh in ogrlje sta svetla,
  redko vzorčasta

- hrbet ima izrazito svetlo
  vzdolžno progo

- v obdobju parjenja so samci
  izrazito modri


Foto: Bernarda Novak

rosnica

- gobec je relativno dolg, proti
  nosnicam se izrazito zoži

- bobnič je skoraj tako velik kot
  oko

- trebuh in ogrlje sta svetla,
  navadno brez vzorca


Foto: www.wikipedia.org

laška žaba

- gobec je kratek, zaokrožen, 
   redko se proti nosnicam izrazito

   zoži

- premer bobniča meri največ dve
  tretjini premera očesa

- trebuh s temnimi pegami

- ogrlje svetlo, navadno brez
  vzorca


Foto: www.wikipedia.org

debeloglavka

- petni sklep seže vsaj do oči

- petna grbica je majhna

- stegno ni zgoraj nikoli rumeno

- zvočni mehur je siv do črn


Foto: www.wikipedia.org

pisana žaba

- petna grbica je polkrožna

- stegno je zgoraj rumeno

- na hrbtu ima pravilno
  oblikovane pege

- zvočna mehurja sta bela


Foto: www.wikipedia.org

zelena žaba

- vrsta se je razvila s križanjem
  pisane žabe in debeloglavke

- najvišja točka petne grbice je
  usmerjena proti konici prsta

- stegno je zgoraj bledo
  rumenkasto

- na hrbtu ima nepravilno
  oblikovane pege

- zvočna mehurja sta siva


Foto: www.wikipedia.org

volovska žaba

- bobnič imajo samice velik kot
  oko, samci pa dvakrat večji

- samci imajo na grlu neparen
  zvočni mehur




Samec alpskega velikega pupka


Navadni močerad



Prava žaba



KAKO SE DVOŽIVKE RAZVIJAJO

• Pri dvoživkah ločimo samice in samce – spola sta ločena.
• Del svojega življenja preživijo v vodi, del pa na kopnem – od tod tudi njihovo ime DVOŽIVKE. V morju jih ni.
• Večina dvoživk odlaga jajca – MREST v vodo ali na njeno površino; iz njih se razvijejo ličinke PAGLAVCI, ki se preobrazijo v ODRASLO ŽIVAL.
• Izjema je PLANINSKI MOČERAD, ki zaradi prilagoditve na mrzlo okolje, koti popolnoma razvite mladiče.
• Različni rodovi dvoživk imajo mrest različnih oblik.
• Ličinke (paglavci) se od odraslih živali razlikujejo po zunanjem videzu, v načinu življenja, po prehranjevanju in dihanju.
• Paglavci dihajo z zunanjimi škrgami. Sčasoma jim zraste najprej zadnji par nog, kasneje pa še sprednji par.
• Odrasle dvoživke dihajo s pljuči in s kožo; nimajo repa.
• Za nekatere dvoživke je značilna NEOTENIJA: ličinka se ne razvije v odraslo žival.




Jajca (mrest) pri različnih rodovih dvoživk: a - rege, b - urhi, c - prave žabe, č - pupki, d - česnovke in e -krastače.



Ličinka repatega krkona



Paglavec žabe

 

 
© DZS, d. d., (2008 - 2011) | Pravna obvestila | Kolofon | Nagradne igre | Pogoji oglaševanja | Politika piškotkov